Torek, 14. 11. 2017, 11.29
6 let, 5 mesecev
To je največje vprašanje prihodnosti volitev v Sloveniji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,50
5
Kdaj bomo lahko volili od doma? V Sloveniji se vsakih nekaj let obudi predlog za uvedbo internetnih volitev, ki bi volivcem omogočile glasovanje kar prek domačega računalnika. Edina država na svetu, kjer je to danes ustaljena praksa, je Estonija. Politične podpore za takšne volitve pri nas za zdaj še ni (bilo), strokovnjaki pa tudi opozarjajo na možnost zlorabe tehnologije, ki je temelj internetnih volitev, in na pomanjkljivosti estonskega zgleda.
Letošnje predsedniške volitve se bodo v zgodovino med drugim zapisale tudi zaradi najslabše volilne udeležbe v zgodovini samostojne Slovenije. Bi lahko k oddaji glasu več slovenskih državljanov prepričala uvedba e-volitev?
Tehnološko napredne volitve v Sloveniji za zdaj brez politične podpore
Prva pobuda s predlogom zakona, s katerim bi v Sloveniji uvedli e-volitve oziroma volitve prek interneta, se je pojavila leta 2003, a so jo v Državnem zboru zavrnili. Podobne pobude so sledile leta 2007, 2009 in še 2013, a v nobenem primeru niso dobile politične podpore.
Koalicijski sporazum o sodelovanju v vladi Republike Slovenije za mandatno obdobje 2014-2018 (vir) sicer vključuje preučitev možnosti za vzpostavitev sistema e-volitev, a na tem področju v času trenutne vlade za zdaj še ni bilo sprememb.
Kateri izraz je pravilen: e-volitve ali i-volitve?
Kot pojasnjujejo pri Državni volilni komisiji, se e-volitve ali elektronske volitve v Sloveniji v omejenem obsegu že izvajajo, in sicer na voliščih, prilagojenih osebam s posebnimi potrebami. Takšne volitve potekajo tako, da volivec na elektronskem glasovalnem stroju, ki ni povezan z internetom, temveč glasove zbira lokalno, pritisne ustrezen gumb.
Tako na državni ravni že nekaj časa volijo v ZDA in v Indiji, na primer, a strokovnjaki za informacijsko varnost opozarjajo, da ta način volitev ni najbolj zanesljiv. Marsikdo se še dobro spomni kontroverznih volitev v ZDA leta 2000, ko je predsedniški kandidat Al Gore v enem volilnem okraju dobil minus 16.022 glasov, v nekem mestu pa je bilo zabeleženih 140.000 glasov, čeprav je tam živelo samo 50.000 ljudi.
Tako imenovane i-volitve ali internetne volitve medtem potekajo tako, da si volivec na računalnik ali pametno mobilno napravo naloži posebno programsko opremo, se z njo z uporabo svojega digitalnega podpisa (ali digitalnega certifikata) poveže z oddaljenim spletnim mestom in tam pusti svoj glas. Tako lahko od leta 2005 volijo državljani Estonije.
Nova priporočila glede standardov za elektronsko glasovanje, ki jih je Svet Evrope sprejel junija letos, v izrazu e-volitve sicer zajemajo tudi i-volitve oziroma oddajo glasu prek interneta.
Estonski zgled
Ko je Estonija leta 1991 tik pred razpadom Sovjetske zveze (ponovno) postala samostojna država, ni imela lastne javne uprave, saj je vse pomembne odločitve sprejemala Moskva. Estonci so se zato odločili, da jo bodo, če jo je že treba zgraditi praktično od tal, zasnovali z mislijo na digitalno prihodnost.
Dobra tehnološka infrastruktura je v Estoniji, kjer ima danes več kot milijon ljudi oziroma okrog 80 odstotkov prebivalstva osebno izkaznico s čipom, na katerem je državljanov digitalni podpis, že leta 2005 omogočila izvedbo e-volitev oziroma volitev prek interneta. V baltski državi je danes to ustaljena praksa, svoj glas na ta način v povprečju odda okrog tretjina estonskih volivcev.
Estonija je leta 2007 postala prva država na svetu, ki je parlamentarne volitve izvedla tudi prek interneta (na fotografiji).
Kako volijo Estonci
V Estoniji e-volitve potekajo nekaj dni pred klasičnimi volitvami. Volivec doma v čitalnik vstavi svojo osebno izkaznico s čipom in se prek posebne programske opreme prijavi v oddaljen računalnik, ki zbira glasove. Svojo izbiro volivec potrdi z digitalnim podpisom, ki je v Estoniji zakonsko izenačen s fizičnim in ki ga vsak polnoletni državljan Estonije nosi v čipu na osebni izkaznici.
Osebna izkaznica s čipom državljana Estonije.
Volivec po oddaju glasu prejme kodo, ki jo lahko prebere samo on in s katero lahko preveri, če je sistem res pravilno zabeležil njegov glas. Tehnologija v ozadju volilnega sistema medtem poskrbi, da je volivčev glas anonimiziran.
Če želi, lahko estonski volivec do izteka obdobja predčasnih volitev glasuje znova in spremeni svojo odločitev. Zadnjo možnost za spremembo glasu ima na volilni dan, ko lahko obišče volišče in odda fizični glas. Ta razveljavi njegov glas prek spleta.
Rdeča luč: glavna težava e-volitev, ki jo Estonija za zdaj ignorira
Več razvitih svetovnih držav, med drugim Švica, Norveška, Nemčija, ZDA in Kanada, je že izvedlo pilotne projekte e-volitev, a jih opustilo, ker so njihovi strokovnjaki za informacijsko varnost v vsakem primeru ocenili, da je tehnološki vidik glasovanja na daljavo mogoče zlorabiti in spremeniti izid volitev.
Strokovnjak za informacijsko varnost Gorazd Božič, vodja odzivnega centra SI-CERT, je opozoril na primer, ko so raziskovalci univerze v ameriški zvezni državi Michigan med pilotnim projektom e-volitev v Washingtonu vdrli v glavni volilni strežnik in spreminjali glasove ter razkrivali identitete volivcev. Organizatorji pilotnega projekta tega niso odkrili dva dni in najbrž ne bi nikoli, če jim raziskovalci tega ne bi povedali.
Gorazd Božič o uvedbi e-volitev: "Tako pomemben projekt se v Sloveniji ne bo realiziral v nekaj mesecih. Sam menim, da je treba k temu pristopiti z bolj dolgoročnim pristopom, razviti različne modele in jih sproti preverjati v praksi. V prvi vrsti bi potrebovali državni sistem za upravljanje z digitalnimi identitetami državljanov, česar trenutno nimamo."
Tudi Estoncem so mednarodni strokovnjaki že povedali, da je njihov volilni sistem dokazljivo zelo ranljiv in da je z njim mogoče manipulirati tem jim celo priporočili, da ga prenehajo uporabljati, dokler tehnologija ne ponudi zanesljivejših rešitev.
Estonska vlada se s tem sicer ne strinja, saj ima popolno zaupanje v e-volitve, opozarja pa tudi na rastočo priljubljenost e-volitev ter dejstvo, da večjih incidentov še ni bilo. Kot so v študiji estonskega volilnega sistema ugotovili na britanski univerzi Oxford, sta razloga za to najverjetneje globoka vtkanost digitalizacije v estonski vsakdan, ki sega v prva leta po osamosvojitvi države, ter predvsem relativni zaprtost estonske družbe in manjša prepoznavnost države v kontekstu Evrope in sveta.
Božič je izpostavil tudi pogost argument podpornikov e-volitev: "Ampak saj že imamo internetno bančništvo, ki ga uporabljajo vsi!" To ni dober argument, pravi Božič.
Po mnenju strokovnjakov za informacijsko varnost primerjanje e-volitev z internetnim bančništvom ni smiselno, saj je razlik preveč, tveganja pa drugačna.
E-bančništvo je že nekaj let praktično brez premora tarča organiziranega kibernetskega kriminala (tudi v Sloveniji) - uporabnikom e-bančništva hekerji kradejo denar in pridobivajo njihove osebne podatke. Banke so na zlorabe e-bančništva tudi pripravljene in izgube na račun tega vračunajo v napoved svojih poslovnih rezultatov. "Kako pa bomo ovrednotili izgubo oziroma kam bomo vračunali izid volitev, če bo nekdo vdrl v sistem in spreminjal glasove?" se sprašuje Božič.
Direktor DVK: To sta dve stvari, ki se morata zgoditi, da bomo imeli e-volitve
Direktor Državne volilne komisije Dušan Vučko je na vprašanje Siol.net, kaj se mora spremeniti, da bomo v Sloveniji lahko izvedli volitve prek interneta, izpostavil dva ključna dejavnika:
- Splošni konsenz. "E-volitve v Estoniji delujejo, ker se z njimi strinjajo vsi, tako politiki kot državljani," je pojasnil Vučko. Po njegovem mnenju v Sloveniji kaj takega ne bo možno, dokler bo politika glede e-volitev razdeljena in, še pomembneje, dokler državljani Slovenije ne bodo imeli popolnega zaupanja v sistem.
- Zanesljivost tehnologije. "Da e-volitve dobijo politični in družbeni konsenz, moramo imeti zanesljivo tehnologijo, ki bo anonimizirala glasove volivcev, bo transparentna in ne bo dovoljevala nikakršnega vmešavanja tretjih oseb v izide volitev," pravi Vučko. "Kaj bi se zgodilo, če bi se po končanih volitvah izvedelo, da je nekdo vdrl v preslabo zavarovan računalniški sistem za sprejemanje glasov? Bi volitve izvedli znova in nato še enkrat?"
Dušan Vučko je še izpostavil, da bodo volitve v primeru uvedbe e-glasovanja dražje kot zdaj, saj bo treba še naprej izvajati tudi klasične volitve. Začetna investicija v razvoj tehnološke infrastrukture za izvedbo e-volitev po njegovem mnenju ne bo cenejša od 10 milijonov evrov.
Bi bila volilna udeležba res višja, če bi lahko volili od doma?
Kot glavne prednosti spletnega oddajanja glasov se po mnenju zagovornikov e-volitev omenjajo povišanje volilne udeležbe, višja volilna udeležba med mladimi in posledično tudi večja demokratičnost volitev, so za Siol.net sporočili z Ministrstva za javno upravo.
Estonski primer te argumente le stežka upraviči. Čeprav se je delež volivcev, ki glas oddajo prek spleta, od leta 2005 do danes s samo 1,9 dvignil na več kot 30 odstotkov, se je splošna volilna udeležba v Estoniji zvišala samo za nekaj odstotnih točk.
Tudi demografska sestava volivcev v Estoniji se po uvedbi e-volitev ni bistveno spremenila - zadnjih parlamentarnih volitev leta 2015 se je udeležilo samo sedem odstotkov volivcev, starih med 18 in 25 let (fotografija je simbolična).
Je prava rešitev tehnologija, o kateri danes govori ves svet?
Na nedavni poslovni konferenci NetPRO v Ljubljani je potekala okrogla miza o tehnologijo veriženja podatkovnih blokov oziroma o tako imenovanemu blockchainu, na kateri so udeleženci izpostavili njen potencial na področju e-volitev.
Blockchain je tehnološka rešitev, ki omogoča pregleden prenos in vpogled v podatke, ki pa jih hkrati ni mogoče kopirati ali pa spreminjati za nazaj. V konkekstu digitalnih valut, kot je bitcoin, ki temeljijo na omenjeni tehnologiji in so bile ena prvih implementacij blockchaina v praksi, veriženje podatkovnih blokov deluje kot javni arhiv podatkov o preteklih prenosih lastništva posameznih enot digitalne valute.
Kako bi delovale volitve na osnovi blockchaina? Vlada bi lahko vsakemu državljanu izdala denarnico in en žeton oziroma digitalni kovanec, ki bi ga državljan med volitvami nato anonimno prenesel v posebno denarnico, namenjeno kandidatu oziroma volilni izbiri, je pojasnil Peter Merc, vodja organizacije Blockchain Think Tank Slovenije. Državljanove izbire nato ne bi mogel na skrivaj spremeniti nihče, saj bi se vsak tak poskus odražal v spremembi blockchaina.
Gorazd Božič s centra SI-CERT medtem meni, da tehnologija veriženja podatkovnih blokov na področju e-volitev ponuja nekaj inovativnih rešitev, a je še premalo preizkušena in dovršena, da bi lahko rešila celotno problematiko internetne oddaje glasov.
5