Sobota, 6. 2. 2021, 12.45
2 leti, 10 mesecev
Intervju: dr. Aleksander Zadel
"Teoretikov zarot ni mogoče prepričati, lahko jih samo izobrazimo"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,43
22
"Ko je možno posameznika prestrašiti na način, da nekdo na račun njegove varnosti, zdravja ali svobode kuje mastne dobičke, dobite vnetljivo zmes. Ta obrača posameznikovo pozornost od relevantnih, pomembnih vsebin k sicer obskurnim temam."
Dobro teorijo zarote lahko zapakiraš v stavek ali dva, medtem ko je dobrih in razumljivih znanstvenih razlag v dveh stavkih malo, je kot enega od razlogov hitrega razširjanja teorij zarot ponudil psiholog in specialist klinične psihologije dr. Aleksander Zadel.
Chemtrails, skrite sestavine cepiv, čipiranje, zarote farmacevtskih družb in velikih korporacij nasploh, 5G in njegovi domnevno škodljivi učinki … Te in mnoge druge teme sprožajo razne teorije zarot, ki se v današnjem času elektronskih komunikacij in zlasti družbenih omrežij širijo veliko hitreje kot strokovno podprta dejstva.
"Danes se nam zdi super, da lahko po spletu komuniciramo anonimno ali s psevdonimom. To se mi zdi ena najbolj zgrešenih odločitev v zvezi s spletom. Omogočamo izlivanje sovraštva, klevetanje, žalitve brez tega, da bi ta, ki žali, škoduje in razdira, utrpel posledice neumnosti, ki jih počne."
"Teme, ki so same po sebi kompleksne, razmeroma nove in zaradi tega nepoznane, so idealno gojišče za teorije zarot," nam je povedal naš sogovornik. "Ko je možno posameznika prestrašiti na način, da nekdo na račun njegove varnosti, zdravja ali svobode kuje mastne dobičke, dobite vnetljivo zmes. Ta obrača posameznikovo pozornost od relevantnih, pomembnih vsebin k sicer obskurnim temam. Na ta način marsikdo dobi odličen ščit in dimno zaveso, da lahko pri belem dnevu sprevrača demokracijo ali ukinja človekove pravice."
Kaj spodbuja širjenje in sprejemanje takšnih teorij zarot?
Teorije zarot se oblikujejo in širijo na območju dvoma, nevednosti in jeze. Svet je vse bolj kompleksen. Znanost se vse bolj atomizira in raziskuje neverjetne podrobnosti pojavov. Ljudje po drugi strani želijo splošne, preproste in jasne odgovore na zapletena vprašanja. Znanost, ki ima koncept dvoma zapisan v temelj svojega delovanja, nagovarja človeka, ki dvomi o vsem. Isti človek o vsem ve malo ali nič, in pričakuje, da bo vse razumel dovolj dobro, da bo o tem imel mnenje. Ti dve silnici vlečeta narazen in ustvarjata polje za teorije zarot.
"Teme, ki so same po sebi kompleksne, razmeroma nove in zaradi tega nepoznane, so idealno gojišče za teorije zarot."
Kaj je najbolj nesmiselna teorija zarot, s katero ste se srečali?
Če se ne motim sem videl sliko prof. Bojane Beović z reptiljanskimi očmi. Et tu, Bojana?
Zakaj človeška psiha, vsaj pri nekaterih, potrebuje teorije zarote?
Teorija zarote je v vsej nemogoči konstelaciji in miselnih akrobacijah, ki se zahtevajo od človeka, da vanjo verjame, v svojem bistvu izjemno preprosta. Vi ste dober človek in slabi ljudje vas želijo izkoristiti. Ne bodite žrtev. Uprite se. Seveda nihče od vas ne pričakuje, da greste na ulico in se uprete. Teoretiki zarot imajo raje varno zatočišče na forumih, kjer se počutijo domače. V okolju, kjer ni dvoma. V okolju, kjer si zaupajo in drug drugega podpirajo. Kje boste v običajnem svetu našli okolje, v katerem se vsi strinjajo z vami in vas podpirajo, ne glede na to, kako bizarne so vaše razlage običajnih fenomenov.
Zakaj se ob novih tehnologijah pojavljata strah in zaskrbljenost, četudi obstajajo strokovni in znanstveni dokazi, ki takšne pomisleke zavračajo?
Kot sem že omenil: bogati bodo na vaš račun še bolj bogati. Vi ste žrtev. Izkoriščajo vas. Nove tehnologije so zanimive, ker vzbujajo sladko nelagodje. Tudi teoretiki zarot ne morejo brez najnovejšega telefona in tehnologije, ki deluje s hitrostjo misli. V isti sapi ihtijo, da jim tajne službe sledijo na vsakem koraku, od svojega telefona pa se ne morejo ločiti za sekundo. Pritožujejo se, da jim multinacionalke kratijo zasebnost, obenem poklikajo strinjanje z vsemi pogoji, da le dobijo zastonj aplikacijo.
"Znanstvenik bo dejal, da njegove trditve, izvzete iz konteksta, niso vredne nič. Mediji potem objavijo, da znanstvenik pravi, kako njegove trditve niso vredne nič."
Zakaj nekateri raje verjamejo nepreverjenim objavam na družbenih omrežjih kot znanosti in stroki?
Znanost je večinoma suhoparna, zanimiva le znanstvenikom specifičnega področja – navajam seveda stereotip. Poleg tega sem omenil, da je eden temeljnih postulatov znanosti dvom. Dvom celo v lastne ugotovitve. Komu potem slabo razgledan in jezen človek verjame. Tistemu, ki že sam zase trdi, da dvomi v vse, ali nekomu, ki lepo, artikulirano in na videz logično poveže skupaj nekaj nesmislov, jih opremi z nekaj dejstvi in naredi atraktivno lepo zapakirano zgodbo, ki seveda ne nagovarja posameznikovega intelekta, temveč njegove strahove in dvome.
"V isti sapi teoretiki zarot ihtijo, da jim tajne službe sledijo na vsakem koraku, od svojega telefona pa se ne morejo ločiti za sekundo. Pritožujejo se, da jim multinacionalke kratijo zasebnost, obenem poklikajo strinjanje z vsemi pogoji, da le dobijo zastonj aplikacijo.
Ali morda znanost in stroka delata napako, ker ljudi ne nagovarjajo bolj dostopno?
Zagotovo ima znanost pri nagovarjanju ljudi in predstavljanju svojih ugotovitev veliko rezerve. Čeprav obstajajo čudovite oddaje, v katerih ljudje, ki morda niso znanstveniki, imajo pa karizmatično sposobnost zanimivega pripovedovanja, razlagajo znanost na zanimiv način. Kljub temu ne smemo pozabiti, da dobro teorijo zarote zapakiraš v stavek ali dva. Malo je dobrih in razumljivih znanstvenih razlag v dveh stavkih.
Zakaj je v človeški psihi vedno prisoten nek strah, da nekdo nekaj skriva, ne pove cele resnice ali jo izkrivlja? Slabe izkušnje, neznanje, kaj tretjega?
Veliko ljudi je res slabo razgledanih. Učenje za ocene ne prispeva k razgledanosti mladih ljudi. Obsedenost staršev z ocenami, ne z znanjem, tudi. Potem zamešaš še malo negotovosti in jeze ter dobiš podlago za rast teorij zarote. Ne mislim, da nagnjenost k teorijam zarote povzročajo specifična doživetja ali izkušnje posameznikov. Bolj se bojim, da gre za epidemične razsežnosti slabe izobrazbe, strahu in negotovosti, pomešane z željo po lahkih, preprostih in "logičnih" razlagah.
"Teoretik zarote ne nagovarja posameznikovega intelekta, temveč njegove strahove in dvome."
Zakaj se diagnoze "dr. Facebooka" širijo hitreje kot diagnoze pravih zdravnikov in strokovnjakov?
Hvala za vprašanje o zdravstvu. Moja izkušnja z zdravniki mi pravi, da so le ti veliko bolj previdni pri pogovorih s pacienti kot v preteklosti. Tudi medicina postaja vse bolj atomizirana in kompleksna. Še specializanti različnih strok se včasih ne morejo sporazumeti o celovitosti osebe, ki jo obravnavajo. Na drugi strani so potem ljudje, ki vedo, ker imajo izkušnjo. In potem posplošujejo s sebe na vso resnico o neki bolezni ali izkušnji.
Kako nagovarjati zagovornike teorij zarot in jim pojasniti, kaj zagovarjata znanost in stroka?
Mislim, da teoretikov zarot ni mogoče prepričati. Lahko jih samo izobrazimo.
Koliko so družbena omrežja kriva za razmah teorij zarote?
Družbena omrežja dajejo po eni strani vtis okolja, kjer je znanje transparentno in vsem dostopno. Po drugi strani ne moreš z lahkoto ločiti resnice od zmote ali zavajanja in manipulacije. Na forumu sva lahko midva oba doktorja nevroznanosti. Če sva prepričljiva in imava preproste odgovore na zapletena vprašanja, obenem rečeva, da imava osebno izkušnjo, ter lepo profilno sliko, bova hitro zvezdi ali vplivneža.
"Potrebujemo ljudi, ki so vredni zaupanja in se znajo približati ljudem."
Lažne novice ali teorije zarot – kaj je hujše, kaj je bolj nevarno, česa je več?
Mislim, da so teorije zarot vseeno manj nevarne kot lažne novice. Je pa res, da lažne novice soustvarjajo in včasih sprožajo teorije zarot. Morda se še niti ne zavedamo morebitnih strašljivih posledic lažnih novic na duševno zdravje družbe. Družbeno tkivo je krhko, zaupanje med ljudmi pa plašna ptica.
Ali smo v Sloveniji glede teh vsebin boljši ali slabši kot Zahod, s katerim se radi primerjamo?
Pred kratkim smo bili priča strašljivemu družbenemu eksperimentu v deželi, ki se naziva za zibelko demokracije, voditelja svobodnega sveta in podobno. V kateri koli družbi lahko danes razjeziš kritično maso ljudi, kar ima za posledico mrtve, tako kot se je zgodilo z "zasedbo Kongresa" pri naših zaveznikih. Pri tem res nismo nič posebnega.
"S poudarjanjem elementov, ki večajo branost, gledanost in odmevnost, mediji avtomatično meglijo resničnost."
Ali bi družbena omrežja morala odločneje posegati v zatiranje neutemeljenih in napačnih vsebin?
Ne počutim se kompetentnega za odgovor na to vprašanje. Se pa že nekaj časa sprašujem eno stvar. Stoletja je bil stisk roke in odkrit obraz znamenje družbenega dogovora zaupanja. Ljudje smo imeli zasebno svoje intimne misli in prepričanja o čemerkoli. Ko smo nastopali javno, smo se zavedali posledic izrečenega. Na ta način smo razvili oliko, bonton, diplomacijo, saj smo se zavedali, da je poleg vsebine pomemben tudi način, kako komuniciramo. In potem se nam zdi super, da lahko po spletu komuniciramo anonimno ali s psevdonimom. To se mi zdi ena najbolj zgrešenih odločitev v zvezi s spletom.
Zakaj?
Omogočamo izlivanje sovraštva, klevetanje, žalitve brez tega, da bi ta, ki žali, škoduje in razdira, utrpel posledice neumnosti, ki jih počne.
"Mislim, da so teorije zarot vseeno manj nevarne kot lažne novice. Je pa res, da lažne novice soustvarjajo in včasih sprožajo teorije zarot."
Kje je meja med pravico do pravilne obveščenosti in pravico do svobodnega izražanja?
Vsak bi se moral zavedati posledic izrečenega. Za izrečeno je potrebno znati nositi odgovornost. Potem bi bilo manj dilem.
Ali je prestrašene treba nagovarjati drugače kot tiste, ki verjamejo v teorije zarot?
Ne nujno. Razgledanost in splošna izobrazba sta zdravilo tako za strah kot za teoretike zarot.
"Morda se še niti ne zavedamo morebitnih strašljivih posledic lažnih novic na duševno zdravje družbe."
Če vzamemo kot primer tematiko 5G, kjer mnogi glede zdravstvene (ne)varnosti in "prikritih namenov" vedo "več" kot stroka in znanost, kdo bi moral imeti odločilno vlogo pri ozaveščanju? Znanost, stroka (panoga), operaterji, mediji, regulatorji, kdo, kako in koliko?
Po mojem mnenju je vzpostavljanje zaupanja tek na dolge proge. Vsi, ki ste jih našteli, naj bi bili sodelavci v teh projektih odkrivanja "resnic" in "nevarnosti".
Ali smo na pravi poti?
Tudi sam nisem prepričan, da vemo že vse o sevanjih, o vplivu frekvenc na zdravje in podobno. Kot znanstvenik verjamem, da se znanost razvija, se ves čas preizprašuje in išče nove odgovore. Kruto je, da se bo večina ljudi, tudi teoretiki zarot, v hipu preklopili na novo tehnologijo, če se bo film, ki ga bomo želeli gledati, lepše odvijal v novi tehnologiji. Človeška prepričanja so hitro pokvarljiva roba v potrošniškem svetu, kjer naj bi bilo vse lahko, lepo in zastonj.
"Kruto je, da se bo večina ljudi, tudi teoretiki zarot, v hipu preklopili na novo tehnologijo, če se bo film, ki ga bomo želeli gledati, lepše odvijal v novi tehnologiji. Človeška prepričanja so hitro pokvarljiva roba v potrošniškem svetu, kjer naj bi bilo vse lahko, lepo in zastonj."
Kaj so ti deležniki do zdaj delali narobe?
Gre za nikoli dokončano zgodbo potrpežljivega pojasnjevanja, razlag in učenja. Kot ni prav, da pri učenju obupata starš in učitelj, so najbrž vsi deležniki, ki jih omenjate, zainteresirani, da se sprejmejo dobre in tehtne odločitve skladne s skrbjo za kakovost življenja vseh nas. Toda saj veste: "Ja, in na koncu svizec zavije čokolado."
22