Sreda, 24. 2. 2021, 16.30
2 meseca, 2 tedna
Strici in tete iz ozadja, ki z javnim mnenjem manipulirajo tudi v Sloveniji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
55
Nobena od oseb na teh fotografijah ni resnična. Gre za računalniško ustvarjene obraze, ki jih anonimneži na družbenih omrežjih pogosto uporabijo za izdajanje za nekoga drugega.
Anonimneži, ki se predstavljajo za izmišljene osebe z imeni, priimki in pogosto jasno definiranimi političnimi ali ideološkimi stališči, so v zadnjem obdobju vse bolj pereča problematika družbenih omrežij, v prvi vrsti na Twitterju in Facebooku. Takšni profili lahko vplivajo na izkrivljanje slike o javnem mnenju glede določene problematike, ali pa v družbi ustvarjajo razdore, napetost. Danes je, preden vam zavre kri in skočite v besedni boj z uporabnikom, ki je objavil nekaj, s čimer se ne strinjate, zato vredno na hitro preveriti, ali ni morda na drugi strani zgolj provokator z izmišljenimi osebnimi podatki.
Največkrat jih izda njihov obraz
Anonimne uporabnike družbenih omrežij, ki se predstavljajo kot resnične osebe, lahko najpogosteje razkrinkamo zaradi njihove fotografije profila.
Tako imenovani spletni trol, ki je na družbenem omrežju aktiven za to, da širi propagando, podpira ideologijo, išče tarče za prevare, ali pa je zgolj zdolgočaseni provokator, mora za uspešno delovanje prepričati druge uporabnike o tem, da njegov profil izraža stališča osebe, ki je na fotografiji profila.
Neresnični uporabniki, ki poskušajo manipulirati z javnim mnenjem, so problematika tudi v slovenski politični tvitosferi. Obtožbe, da lažne profile drugi zlorabljajo v propagandne namene, v Sloveniji prihajajo z obeh političnih polov.
Uporabniki, ki nastopajo z lastnim obrazom, so na družbenih omrežjih namreč pogosto obravnavani kot bolj verodostojni, kot tisti, ki v svojih avatarjih prikazujejo nekaj drugega.
Fotografijo človeka, ki bo postal njihov drugi (digitalni) jaz, spletni troli danes najpogosteje pridobijo na dva načina: ali jo ukradejo resnični osebi, ki za to skoraj zagotovo ne ve, ali pa si pomagajo z umetno inteligenco, ki že zna ustvariti zelo prepričljive človeške obraze.
Kako lahko izvemo, ali je bila fotografija ukradena
Ali je uporabnik Twitterja, s katerim se pravkar prepiramo, ali je bil pravi negativec v risanki Tom in Jerry morda mišek in ne mačkon, v resnici anonimni provokator in je svojo fotografijo preprosto ukradel tretji osebi? To lahko preverimo s tako imenovanim vzvratnim iskanjem, ki ga ponuja večina največjih spletnih iskalnikov.
Fotografijo uporabnika, o čigar identiteti dvomimo, shranimo na računalnik in jo naložimo na Google, Bing ali tudi ruski Yandex, ki je na tem področju pogosto bolj zanesljiv od ameriških tekmecev.
S fotografijami lahko na Bingu, Yandexu in Googlu iščemo s klikom na majhno ikono fotoaparata. Ta odpre okno, v katero prilepimo povezavo do fotografije oziroma jo naložimo s svojega računalnika ali telefona.
Med rezultati iskanja se bo nato pokazalo, ali se uporabnikova fotografija pojavlja tudi drugje na spletu oziroma ali pripada drugi resnični (morda tudi znani) osebi.
Več o iskanju fotografij si preberite tukaj.
Kako lahko izvemo, ali se prepiramo z obličjem človeka, ki v resnici ne obstaja
Spletni provokatorji oziroma lažni uporabniki, ki jih zlorabijo v politične ali ideološke namene, v zadnjem času vse pogosteje posegajo tudi po orodjih, ki dobesedno naredijo novega človeka.
Gre za računalniške algoritme, ki temeljijo na umetni inteligenci in človeške obraze ponarejajo tako realistično, da je računalniško generirana obličja, če ne veš, na kaj moraš biti pozoren, zelo težko ločiti od resničnih.
Nobena od oseb na teh dvanajstih fotografijah ni resnična. Vse smo ustvarili z generatorjem človeških obrazov na spletni strani This Person Does Not Exist, ki ga poganja umetna inteligenca. Kliknite na fotografijo za preizkus generatorja.
Eno najbolj znanih in tudi najširše uporabljanih orodij za ponarejanje obrazov z umetno inteligenco je spletna stran This Person Does Not Exist (v prevodu Ta oseba ne obstaja), ki vsakič, ko jo osvežimo, ustvari nov obraz.
Kako prepoznamo obraz, ki je ustvarjen računalniško:
Indicev, da se resnični uporabnik družbenega omrežja skriva za obrazom, ki ga je ustvarila umetna inteligenca, je več: ozadje fotografije je pogosto abstraktno, v laseh se pojavljajo anomalije, meja med morebitnimi očali, lasmi in kožo je slabo zabrisana, zobje, predvsem kočniki, so izrisani zelo grobo, če ima oseba oblačilo z ovratnikom, je ta pogosto nesimetričen.
Če naletimo na več potencialno lažnih uporabnikov, za katere menimo, da zlorabljajo računalniško generirane fotografije profila, moramo biti pozorni tudi na razdaljo med njihovimi očmi, saj bo pri vseh tako rekoč enaka.
Predstavljanje za lažne osebe z računalniško ustvarjenimi fotografijami profila ni omejeno le na Twitter. Na slovenskem Facebooku že nekaj mesecev poteka organizirana kampanja deljenja povezav do novic v različne skupine z več tisoč uporabniki, v katerih sodelujejo profili s fotografijami, ki so jih najverjetneje pridobili na spletni strani za generiranje človeških obrazov. Kdo je v ozadju, ni znano, novice pa vodijo na spletne strani, ki uporabnika zasujejo z oglasi.
Preberite tudi:
55