Sreda, 28. 10. 2020, 22.03
3 leta, 5 mesecev
So končno našli šibke točke koronavirusa? Zraven tudi Slovenci.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,59
2
So simulacije, v katerih sodeluje na tisoče računalnikov z vsega sveta, ključ do boljšega razumevanja koronavirusa SARS-CoV-2 in iskanja učinkovitega cepiva oziroma zdravila? | Foto: Folding@Home
Sredi marca se je začel eden največjih mednarodnih projektov iskanja šibkih točk koronavirusa sars-cov-2, katerih morebitna najdba bi omogočila razvoj cepiva, zdravila ali terapije za bolezen covid-19, ki jo povzroča novi virus. V začetku oktobra so s svetom, nato razmeroma potihoma, delili prve rezultate, ki pa so obetavni. K projektu je pomembno prispevala tudi Slovenija.
Folding@Home ("Zlaganje doma" v neposrednem prevodu) je dolgoletni znanstveni projekt, ki prek razpršenega omrežja računalnikov išče potencialna zdravila za različne bolezni s simuliranjem oblikovanja (zlaganja) proteinov oziroma beljakovin.
V projektu Folding@Home lahko sodeluje vsak, ki na svoj računalnik namesti ustrezen program. Ta bo njegove sistemske vire v proces vključil vsakič, ko računalnik ne bo v uporabi.
Marca letos je iniciativa Folding@Home, ki deluje že od leta 2000, na stranski tir postavila vse dozdajšnje projekte in se v celoti osredotočila na iskanje šibkih točk v novem koronavirusu sars-cov-2, ki je svet pahnil v pandemijo.
Odziv na novo kampanjo je bil silovit. Do pandemije je v projektu Folding@Home vsak mesec v povprečju sodelovalo okrog 30 tisoč uporabnikov, konec marca pa jih je pomagalo že več kot milijon. Veliko zaslug za to je imel računalniški velikan Nvidia, največji proizvajalec grafičnih čipov na svetu, ki je marca pozval k sodelovanju v Folding@Home.
Razpršeni računski sistem Folding@Home je letos na vrhuncu delovanja dosegel računsko moč 2,5 eksaflopov, kar pomeni, da je lahko vsako sekundo izvedel 2,5 milijarde milijard računskih operacij. Za primerjavo: Fugaku, najzmogljivejši superračunalnik na svetu, ima približno petkrat nižjo računsko moč.
Pridružili se niso le "navadni" uporabniki s svojimi osebnimi računalniki, temveč tudi giganti tehnološke industrije in institucije. Računsko moč so med drugim prispevali tehnološki titani Microsoft, Amazon, Intel, Nvidia, AMD, Oracle in Cisco.
Pridružila se je tudi Slovenija
V koronavirusni projekt iniciative Folding@Home se je vključilo tudi Slovensko nacionalno superračunalniško omrežje (SLING). HPC Maister, najzmogljivejši superračunalnik v Sloveniji, je k Folding@Home prispeval kar tri tisoč procesorskih jeder.
Kaj so ugotovili?
7. oktobra je bila v znanstveni publikaciji bioRxiv objavljena študija s sedemmesečnimi izsledki projekta Folding@Home Moonshot, ki se je posvečal raziskavam novega koronavirusa.
Rezultati so, sodeč po dozdajšnjih rezultatih projekta, prelomni in obetavni.
Da bi koronavirus sars-cov-2 lahko okužil celico, se morajo tako imenovani spike proteini na njegovi površini razpreti in izpostaviti sicer skrite površine. Z vplivanjem na te površine s cepivi ali zdravili lahko novi koronavirus nevtraliziramo in mu preprečimo, da bi povzročil okužbo. | Foto: Folding@Home
Projektu Folding@Home je namreč uspelo simulirati ključni del procesa okužbe celice s koronavirusom sars-cov-2, in sicer odpiranje tako imenovanega spike proteina, sestavljenega iz treh beljakovin, ki okužijo celice z vezavo na njihove receptorje.
Simulacija odpiranja z veliko verjetnostjo predpostavlja, da obstajajo območja, na katera se lahko vežejo protitelesa za obrambo pred novim koronavirusom. Potencialnih tarč, šibkih točk, ki bi jih lahko napadli z zdravili ali cepivi, je v primeru koronavirusa sars-cov-2 več kot petdeset, še zaključujejo avtorji študije.
Preberite tudi:
2