Četrtek, 7. 9. 2017, 13.26
1 leto, 7 mesecev
Slovenska izdaja Guinnessove knjige rekordov 2018
"Premikamo lastne meje mogočega"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,53
Ne mine leto, da kakšen Slovenec ne bi ustvaril podviga, vrednega vpisa v Guinnessovo knjigo rekordov. Letošnje leto ni izjema.
V vsakem človeku se skriva neka supermoč, ki čaka, da jo odkrijemo – to je bilo vodilo snovalcev letošnje slovenske izdaje Guinnessove knjige rekordov. Superjunaki niso le fiktivni liki iz filmov in knjig, temveč predvsem tisti iz resničnega življenja, ki za postavljanje svojih rekordov počnejo prav neverjetne stvari.
Največja čokolada na svetu je slovenska!
Puvar: več kot 40-krat s supom okrog Velenjskega jezera
V letošnjo Guinnessovo knjigo rekordov sta se vpisala še dva Slovenca, in sicer s svojima lanskima dosežkoma.
Rok Puvar je dosegel nov rekord v največji preveslani razdalji s supom (desko za veslanje stoje) na mirnih vodah v 24 urah. Rekord je postavil 24. in 25. septembra 2016 na Velenjskem jezeru – premagal je 165,23 kilometra.
Rok Puvar je na supu v 24 urah premagal 165,23 kilometra - to je dosegel z več kot 40-kratno potjo okrog Velenjskega jezera.
"Skoraj 41-krat sem ga obkrožil," se spominja Puvar, ki poudarja, kako strogi in dosledni so pri Guinnessu glede prijavljanja in verificiranja rekorda. "Slabo leto in pol so trajale priprave in postopki," nam je zaupal.
Puvar ne namerava živeti na lovorikah, temveč že načrtuje izboljšanje svojega rekorda. "Nisem dosegel takšnega rezultata, kot sem ga pričakoval, ker sem imel prebavne motnje, ki so me zavrle, zato si želim, da bo naslednjič še bolje."
Ali mu je rekord prinesel kaj neposrednih finančnih koristi? "Če si prepoznavem, se lažje dogovarjaš glede sponzorstev, a več kot to mi pomeni, da sem premaknil lastne meje mogočega," je povedal rekorder.
Veselko: najprej olajšanje, potem pa sama sreča!
Manj birokratskega dela s priznavanjem svojega rekorda pa je imel Maks Veselko iz akrobatske skupine Dunking Devils, saj je svoj rekord dosegel na tekmovanju v ciprskem glavnem mestu Nikozija. "Organizatorji dogodka so poskrbeli za vse glede vpisa tega rekorda," je povedal Veselko, ki je 17. decembra 2016 tam dosegel največjo višino pri zabijanju koša s trampolina s saltom naprej – 3,55 metra.
"Želim si, da bi moj rekord podrl eden od mlajših članov skupine," je povedal rekorder Maks Veselko iz skupine Dunking Devils.
Veselko je hvaležen vsem članom skupine Dunking Devils. "Oni so bili prvi, ki so me seznanili, da mi je uspelo že v prvem poskusu. V tistem trenutku sem najprej začutil olajšanje, potem pa samo srečo. Morda sem s tem, da mi je uspelo v prvo, nekoliko prikrajšal gledalce za napetost, ali mi bo uspelo ali ne," se je pošalil rekorder.
Njegova velika želja je, da bi njegov rekord popravil kdo od mlajših članov skupine Dunking Devils.
Slovenija kot prizorišče rekordov tujcev
Slovenija nastopa kot eno od prizorišč še treh doseženih rekordov, dva med njimi imata prav tako športni pridih.
Finec, ki je dosegel rekord z najdaljšim potovanjem s teleskopskim viličarjem, je pri svojem podvigu prečkal Slovenijo, enako kot Britanca, ki sta dosegla ekipni rekord v največjem številu obiskanih držav v 24 urah.
Še tri nove rekorde za letošnjo izdajo Guinnessove knjige rekordov so deloma dosegli na slovenskih tleh.
Vsaka izdaja svoj nabor rekordov
Novih slovenskih rekorderjev bralci Guinnessove knjige rekordov za leto 2018 v drugih državah morda ne bodo tako zlahka našli, saj v vsaki izdaji uredniki sami določajo, katere rekorde iz bogate zakladnice dosežkov bodo objavili.
Vsem svetovnim izdajam vsakoletne Guinnessove knjige rekordov pa je skupen dan izida – 7. september.
Ne le v tiskani obliki
Vpis v Guinnessovo knjigo rekordov je vse prej kot preprost. Leta 2016 so prejeli 45.118 prijav, od tega 32.114 prijav posameznikov, a so med njimi potrdili le okrog pet odstotkov.
Prvič so Guinnessovo knjigo rekordov izdali leta 1955, to je torej 63. izdaja. V tem času je bilo prodanih več kot 138 milijonov knjig v več kot sto državah in več kot 20 jezikovnih različicah.
V skladu z novimi časi in pripadajočimi tehnologijami ima Guinnessova knjiga rekordov tudi svoje strani na družbenih omrežjih, internetu in storitvi videovsebin YouTube. Samo pri zadnji imajo več kot 300 milijonov ogledov letno.
