Nedelja, 31. 7. 2016, 4.20
6 let, 6 mesecev
Preden pride na vašo roko, mora ura skozi mučilnico
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,05
Ali je zapestna ura zares odporna proti udarcem, vodi, prahu in drugim negativnim vplivom okolja, proizvajalci preverijo z različnimi testi v laboratoriju oziroma mučilnici ur. Eno od njih smo obiskali in preverili, kako trpijo.
Švicarske ure slovijo po svoji kakovosti in zato tudi točnosti – prav od tod tudi izhaja rek "točen kot švicarska ura". Laboratorij, kjer ure testirajo, smo si ogledali v švicarskem podjetju Tag Heuer, ki ure izdeluje že od leta 1860.
Da njihove ure natančno delujejo tudi v težkih razmerah, je zanje še toliko bolj pomembno, saj so s svojo štoparico prvi izmerili čas na stotinko sekunde natančno, prvi so razvili elektronsko napravo, ki je čas izmerila na tisočinko sekunde, pred štirimi leti pa so postavili nov mejnik z uro, ki meri na dvotisočinko oziroma na pet desettisočink natančno. Pri zadnji kronometra zaradi hitrosti vrtenja sploh ne vidimo več.
To je prvi manjši elektronski instrument za merjenje časa, ki ga je razvil Tag Heuer. Od takrat njihove naprave merijo čas tudi na prireditvah formule ena, prvenstvu indycar in najprestižnejši ter najzahtevnejši vzdržljivostni avtomobilistični dirki na svetu 24 ur Le Mansa.
Testiranja vzdržljivosti svojih ur se lotijo zelo resno. Ure gredo skozi številne preizkuse v laboratoriju, ki mu pravijo kar mučilnica. Vsi preizkusi se izvedejo v določenem številu ponovitev, med njimi pa najdemo vse od tresenja, vpihavanja zraka v vodi do običajnih udarcev s kladivom in simulacije ženske torbice.
Natančno preverijo tudi obstojnost materialov za pasove ur
Pomembno je, da tudi pasovi ur opravijo svoje delo. Vsak material natančno preverijo in tako pasovi prestanejo različne oblike raztezanja in obračanja.
Odpornost usnjenih pasov preverijo tudi tako, da po njih močno podrgnejo z različnimi vrstami tkanin, preverijo obrabo in ali bo na primer na tkanini ostala barva usnja.
Na napravo namestijo košček tkanine in z njo močno drgnejo po pasu, da preverijo, ali pas pušča barvo.
Da preverijo, ali material lahko zbledi, ga obsevajo z močno ultravijolično svetlobo, prilagojeno določenim podnebnim razmeram. V vseh pogojih mora ostati enak in ne sme zbledeti.
Različne materiale, ki jih uporabljajo za izdelavo pasov, obsevajo s posebno napravo, ki simulira sončno svetlobo v določenem delu sveta.
Največje težave povzroča premočno pritiskanje na gumbe
Kronometer je najhitrejši dodatni kazalec, ki ga na urah s to funkcijo aktiviramo za merjenje časa. Kot nam je povedal proizvajalec, ljudje na vse gumbe pogosto pritiskajo veliko premočno, še posebno pa na gumb, ki aktivira kronometer. Premočni stiski ali to, da kronometra ne znajo pravilno uporabljati, vodijo do okvar, zato s posebno napravo preverjajo tudi odpornost gumbov in delovanje kronometra.
Odpornost proti udarcem preverijo kar z velikim kladivom
Kladivo, s katerim udarijo uro, vanjo prileti s tremi kilogrami teže in test mora ura prestati brez praske.
S posebno napravo simulirajo padec na tla z različnih višin.
Uro zelo obremenijo dolgotrajni testi tresenja
Po testih, kjer uro z velikimi silami dolgo tresejo, mora ta še vedno biti videti in delovati brezhibno.
Nikar je ne pustite v ženski torbici
Da ženska torbica ni primerno okolje za ure, so ugotovili, ko je pred časom stranka na servis prinesla povsem opraskano uro. Po daljšem pogovoru je le priznala, da jo je za dlje časa pustila v svoji torbici. To je navdihnilo zaposlene v laboratoriju in naredili so simulacijo ženske torbice, ki jo mora prestati ura, preden doseže zapestje novega uporabnika.
V veliko plastično posodo so dali vse, kar naj bi vsebovale ženske torbice – ličila, svinčnike, markerje, denar in podobno. V to posodo dajo tudi uro in vse skupaj vstavijo v napravo, ki posodo dalj časa vrti.
V plastično posodo z vsebino ženske torbice vstavijo uro in jo dalj časa vrtijo na napravi.
Vsak uporabnik svojo uro nese tudi v deževni gozd – svojo kopalnico
Kopalnice so zaradi visoke vlažnosti za ure zelo neprimerno okolje, a tudi tega mora ura prestati. V laboratoriju imajo posebno komoro, ki simulira razmere v kopalnici med prhanjem.
Uro za dalj časa zaprejo v posebno komoro, kjer je izpostavljena vlagi, ki nastane v kopalnici med prhanjem.
Tesnjenje ure preverijo tako, da v vodi vanjo pod pritiskom vpihujejo zrak ali pa vanjo vbrizgavajo vodo.
V uro z injekcijo vbrizgavajo vodo, da preverijo, ali dobro tesni.
Časovni stroj, ki uro postara
Ura se obrabi tudi z leti uporabe. Ker jih ne morejo testirati več let in jih šele nato predati v uporabo, imajo v laboratoriju posebno napravo, ki uro postara za več let v zelo kratkem času.
V napravi, ki uro v kratkem času postara za več let, so keramična zrna.
Če je le mogoče, uro servisira mojster, ki jo je tudi sestavil
Ure dokončno sestavijo v izredno čistem okolju, večinoma pod posebnimi komorami, ki kot kuhinjska napa vsrkavajo ves prah.
Ker so delci zelo majhni, morajo imeti zaposleni izredno dober vid, kljub temu pa uporabljajo povečevalna stekla.
V ozadju proizvodne hale so vidne komore, kjer zaposleni delajo v posebno čistem okolju. Komore kot kuhinjske nape vsrkavajo ves prah.
Vse ure servisirajo sami. Če je le mogoče, uro popravi tisti mojster, ki jo je dokončno izdelal.
