Torek, 23. 12. 2014, 13.43
5 dni, 7 ur
Nekateri s sejanjem strahu iščejo publiciteto zase
Umetna inteligenca – pojem, ki za mnoge pomeni pot do novih, pametnih in prijaznih storitev ter naprednejše družbe, pa tudi nov način za premagovanje vsakdanjih ovir. Med nekaterimi pa je umetna inteligenca vir pomislekov, češ da bi premočna in nenadzorovana lahko ogrozila ali celo uničila človeštvo. Kaj od tega je res in kaj ne, je v pogovoru za Planet Siol.net povedal vodja Odseka za inteligentne sisteme na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani Matjaž Gams.
Kako bi šestletnemu otroku pojasnili, kaj je umetna inteligenca?
Umetna inteligenca je, recimo, inteligenca robota. Robot razmišlja kot človek, ko opravlja tekoče naloge, se uči itd., samo razmišlja na drug, umeten način, saj robot ni naraven, ampak umeten. Nekatere naloge so na videz preproste, npr. odpiranje vrat ali brcanje žoge, so pa za robote dokaj zahtevne. Druge, na primer igranje šaha, so za umetno inteligenco zelo primerne, tako da so v nekaterih nalogah sistemi umetne inteligence že daleč pred ljudmi. Takih področij, kjer sistemi umetne inteligence prehitevajo ljudi, je čedalje več. Rast hitrosti, s katero postaja umetna inteligenca čedalje sposobnejša, je naravnost neverjetna.
Gotovo obstajajo kakšna opravila ali okoliščine, kjer umetna inteligenca še dolgo – ali morda celo nikoli – ne bo kos ljudem …
Na izpitu študentom vnaprej povem, da naj razmislijo o vprašanjih, kako razkrinkati računalnik v t. i. Turingovem testu. Treba je postaviti nekaj vprašanj v naravnem jeziku in razložiti, zakaj računalnik ne bo znal odgovoriti nanje. Dejstvo je namreč, da računalniki razmišljajo radikalno drugače kot ljudje in da nimajo vrste človeških miselnih sposobnosti. Tako v resnici nimajo nobenega vsebinskega razumevanja, zato ob vprašanju, ki zahteva razumevanje vsebine, lahko le "blefirajo". Ob primerni povezavi, ki omogoča več vsebinskih interpretacij, jih ljudje v povprečju še vedno razkrinkamo v dveh vprašanjih, kar je približno toliko kot pred desetletji. Izvirni test je postavil Alan Turing, dešifriral je tudi nemško šifrirno napravo med drugo svetovno vojno, kot različico imitacijske seksualne igre.
Kaj so največji dosežki umetne inteligence?
Umetna inteligenca se uveljavlja na vseh področjih človeškega delovanja, zato govorimo o najboljših dosežkih na posameznih področjih. Če pogledamo igre, računalniki že zdaj zlahka premagajo vse ljudi, izjema so le nekatere igre, kot je Go, kjer se le še nekaj posameznikov zoperstavlja. Pri poslovanju so bili izredni prodori že pred dvema desetletjema, ko so sistemi umetne inteligence začeli pregledovati kartične transakcije in iskati poneverbe. Cena posamezne transakcije se je zmanjšala na desetino. Danes štiri ameriške zvezne države že dovoljujejo samostojno vožnjo avtomobilom s programi umetne inteligence. Kot splošno področje oz. metode za reševanje problemov pa so morda najuspešnejši sistemi strojnega učenja in rudarjenja podatkov. Ti delujejo kot inteligentna statistika in iz podatkov zakonitosti področja oz. relacije najdejo bolje kot katerikoli sistem do zdaj.
Pri katerih opravilih so bili računalniki že od nekdaj učinkovitejši kot ljudje?
Računalniki so boljši povsod, kjer je treba za rešitev naloge hitro obdelati velike količine podatkov. Pri tem imajo prednosti tako v hitrosti kot količini podatkov. Najprej se te prednosti pokažejo pri vseh računskih nalogah, npr. kako utiriti vesoljsko ladjo v tirnico planeta. Naloga brez računalniške procesorske moči ni izvedljiva. Računalniki, ki so danes vse pogosteje v obliki mobilnih naprav, so zato tisto najbolj ključno orodje, ki je omogočilo razcvet človeške civilizacije v zadnjih desetletjih.
Zakaj celo nekateri ugledni znanstveniki menijo, da umetna inteligenca ogroža obstoj človeštva?
Vidim dva mogoča razloga: nekaterim se dejansko zdi tako, drugi pa iščejo publiciteto, ker tovrstne izjave odmevajo v medijih in javnosti. Strokovni krogi se nad temi izjavami ali zmrdujejo, ker strokovno niso korektne, ali jih podpirajo, ker povečujejo zanimanje za področje. Strah ima določeno podlago, saj umetna inteligenca "noro" napreduje in samo vprašanje desetletij je, kdaj bo resnično postala supersposobna. So pa tudi avtomobili neprimerno hitrejši kot ljudje in so se jih včasih ljudje bali, bali so se tudi letenja z letali, danes pa so to osnovna orodja človeške civilizacije. Tako avtomobile kot letala v veliki meri upravlja umetna inteligenca oz., kot danes raje rečemo, "inteligentni sistemi".
Koliko so realne grožnje, da bi zelo pametni računalniki lahko postali oblastni in samosvoji ter s tem prevzeli vlogo gospodarja, ki bi morala ostati v naših, torej človeških rokah?
Kot sem povedal, računalnik v povprečju lahko razkrinkamo z dvema vprašanjema. Že iz tega je razumljivo, da so računalniki v resnici zgolj zelo hitri informacijski računski stroji, ki šele z umetno inteligenco postanejo inženirsko za silo inteligentni. Nimajo pa zmožnosti kvalije (surovih čustev, op. a.), prave semantike, pravega utelešenja in cele vrste drugih ključnih človeških kognitivnih lastnosti. Moje raziskovalno področje je povezano s t. i. "šibko inteligenco", smerjo, ki ima za osnovo postavljeno hipotezo, da računalniki ne bodo nikoli postali zares inteligentni, če ne bodo spremenili osnovnih računskih modelov. Zahtevana je vsaj mnogoterost, tj. interakcija med procesnimi napravami in odprtim okoljem. Preprosto povedano: morate imeti možnost mnogoterega zapisovanja v "možganske procese", ki rešujejo isto nalogo.
Kaj je prihodnost umetne inteligence? Kako nam bo spremenila, pravzaprav olajšala življenje?
Umetna inteligenca je v resnici računalniška veda, ki razvija postopke za izvajanje na računskih/procesorskih napravah. Pri tem se v precejšnji meri zgleduje po naravnih bitjih, zlasti ljudeh. Je računalniško orodje, s katerim si pomagamo ljudje pri konkretnih nalogah. Ker pa je splošno uporabna, pomaga ljudem na praktično vseh področjih od pomaganja bolnikom pri težavah, starejšim, otrokom pri učenju, pri igrah, poslovanju do pomoči pri vesoljskih poletih itd. Ampak tudi avtomobil in televizija nam pomagata, avtomobil celo povzroči veliko smrtnih žrtev in poškodovanih, pa se mu vseeno ne odpovemo. Sem in tja se pojavi kakšen film o avtomobilu pošasti, ampak to so tretjerazredne grozljivke. Umetna inteligenca ali roboti so do zdaj prinesli ogromno dobrega in le nekaj malega slabega, zato so med najkoristnejšimi področji in tudi najprijaznejši do ljudi. Umetna inteligenca nam bo v tolikšni meri izboljšala življenje, da strokovnjaki govorijo o teoriji singularnosti – človeštvo naj bi skočilo v novo obdobje razvoja, v novo civilizacijsko ero.
Kje smo v Sloveniji glede dosežkov in dojemanja v primerjavi s preostalim svetom?
Pionir umetne inteligence v Sloveniji je Ivan Bratko, akademik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njegova "ljubljanska šola" je danes znamenita po vsem svetu. Slovenske dosežke empirično štejemo med daleč pomembnejše, kot bi nam glede na število prebivalcev statistično pripadalo. Sodelujemo in prispevamo k temu noremu napredku, ki bo morda res dvignil človeštvo na novo raven, preden bodo resnično negativne komponente prevladale in v najbolj črnih vizijah, filozofsko podobnih tistim iz črnih napovedi o umetni inteligenci, zadušile človeštvo.
In spet smo pri črnih napovedih …
Včasih se vprašam, od kod tako nerazumna dejanja oz. nerazumevanje množic in medijev glede na dejanska dogajanja. Kako lahko eno najpomembnejših ved, ki bo morda rešitev človeštva, označijo za eno najbolj negativnih, medtem ko so nekatere druge tehnologije in ideologije nesporno izrazito škodljive, pa se o njih malo govori? Na primer o zdaj aktualni razprodaji slovenskih infrastrukturnih podjetij, ki bo izjemno osiromašila Slovenijo in našo skupno perspektivo. To počnejo zaposleni tujci za bogate plače v slabi banki, večina Slovencev pa ne razume, kaj je v tem čisto ekonomsko slabega za vse državljane. Prešeren je napisal: kako strašna slepota je človeka! Ko niso meč, sekira in lopata jih mogle, lakota nepremagljiva preti odpreti grada trdne vrata.