Mož, ki je spremenil potek človeške zgodovine, in drugi revolucionarji 21. stoletja

256. dan v letu oziroma 13. september (ali 12. september, če gre za prestopno leto) je svetovni dan programerjev, računalniških strokovnjakov, ki razvijajo in izumljajo nove metode, s katerimi lahko človek ukazuje strojem. Današnji praznik je torej idealna priložnost, da se spomnimo računalniških genijev, ki veljajo za najpomembnejše in najvplivnejše programerje vseh časov. 

Tim Berners-Lee

Tima Berners-Leeja je za delo na področju tehnologije britanska kraljica Elizabeta II. povzdignila v viteza. Tima Berners-Leeja je za delo na področju tehnologije britanska kraljica Elizabeta II. povzdignila v viteza. Foto: Reuters

Britanec Tim Berners-Lee je leta 1989 izumil HTTP, protokol, na katerem temelji svetovni splet, in pozneje postavil tudi čisto prvo spletno stran ter razvil prvi spletni brskalnik.

Berners-Lee v javnosti velja za osebo z izrednim vplivom na potek človeške zgodovine, zasluženo mu namreč pravijo tudi oče svetovnega spleta


Dennis Ritchie

Dennis Ritchie je večino svoje kariere delal za ameriško tehnološko podjetje Bell Labs. V nasprotju z drugimi velikimi računalničarji nikoli ni delal v Silicijevi dolini, tehnološki zibelki sveta, temveč je svoje izume ustvarjal na vzhodi obali ZDA, v New Jerseyju. Ritchie je umrl leta 2011, star je bil 70 let. Dennis Ritchie je večino svoje kariere delal za ameriško tehnološko podjetje Bell Labs. V nasprotju z drugimi velikimi računalničarji nikoli ni delal v Silicijevi dolini, tehnološki zibelki sveta, temveč je svoje izume ustvarjal na vzhodi obali ZDA, v New Jerseyju. Ritchie je umrl leta 2011, star je bil 70 let. Foto: Wikimedia Commons

Ameriški programer Dennis Ritchie je med letoma 1969 in 1973 izumil programski jezik C. Šlo je za prvi res sodoben in zelo fleksibilen programski jezik, ki je tako uporaben, da je njega oziroma njegove številne izpeljanke skoraj pol stoletja po nastanku mogoče najti v skoraj vsakem sodobnem operacijskem sistemu, programu, aplikaciji


Bjarne Stroustrup

Stroustrup danes živi v New Yorku in poučuje na znani univerzi Columbia, ima pa tudi enega od vodstvenih položajev pri finančni družbi Morgan Stanley. Stroustrup danes živi v New Yorku in poučuje na znani univerzi Columbia, ima pa tudi enega od vodstvenih položajev pri finančni družbi Morgan Stanley. Foto: stroustrup.com

66-letni Bjarne Stroustrup je danski računalničar, ki je leta 1979 iz Ritchiejevega programskega jezika C ustvaril C++.

Stroustrup je jeziku C dodal nove prvine, ki so ga naredile bolj uporabnega tudi za manj vešče programerje, in tako ustvaril C++, enega od najbolj priljubljenih in najbolj široko uporabljanih programskih jezikov v zgodovini računalništva.

C++ je za svoje Windowse več kot 20 let uporabljal Microsoft, a to je le eden od več deset tisoč primerov praktične rabe jezika C++. 


Ken Thompson in Brian Kernighan

Ken Thompson (levo) in Dennis Ritchie Ken Thompson (levo) in Dennis Ritchie Foto: Wikimedia Commons

Thompson in Kernighan sta med letoma 1969 in 1971 skupaj z že omenjenim Dennisom Ritchiejem, bili so namreč sodelavci v podjetju Bell Labs, izumila operacijski sistem Unix

Brian Kernighan je danes pri 72 letih profesor računalništva na prestižni ameriški univerzi Princeton. Brian Kernighan je danes pri 72 letih profesor računalništva na prestižni ameriški univerzi Princeton. Foto: Wikimedia Commons

Unix je eden od temeljev svetovnega gospodarstva, saj njegove različice zelo poganjajo pomembne računalniške sisteme ter skrbijo za finančne transakcije in podatkovne baze večine največjih podjetij na svetu. Unix bedi nad večino infrastrukture, po kateri potuje globalni podatkovni promet, kar pomeni, da internet v trenutni obliki brez njega ne bi mogel obstajati.

Unix je posredno vplival tudi na razvoj operacijskih sistemov za pametne telefone (Android, na fotografiji) in neposredno na Applove računalniške operacijske sisteme Mac OS.  Unix je posredno vplival tudi na razvoj operacijskih sistemov za pametne telefone (Android, na fotografiji) in neposredno na Applove računalniške operacijske sisteme Mac OS.  Foto: Reuters

Linus Torvalds

Linus Torvalds velja za človeka z zelo ostrim jezikom. Znan je po tem, da mu ni mar, če se zaradi nepremišljenega izbiranja besed zameri sogovorniku. To se je na konferencah o Linuxu in odprtokodnih programih zgodilo že kar nekajkrat. Linus Torvalds velja za človeka z zelo ostrim jezikom. Znan je po tem, da mu ni mar, če se zaradi nepremišljenega izbiranja besed zameri sogovorniku. To se je na konferencah o Linuxu in odprtokodnih programih zgodilo že kar nekajkrat. Foto: Reuters

Finsko-ameriški programer Linus Torvalds je razvil Linux, odprtokodni (to pomeni, da ga lahko brezplačno uporablja in spreminja vsak) operacijski sistem, ki je danes prva izbira največjih tehnoloških podjetij za upravljanje podatkovnih centrov in računalniških strežnikov.

Linux je tudi temelj mobilnega operacijskega sistema Android, ki je nameščen na veliki večini svetovnih pametnih telefonov in tablic. 

Donald Knuth

Knuth je najstarejši še živeči računalničar na tem seznamu. Prihodnje leto bo dopolnil okroglih 80 let. Knuth je najstarejši še živeči računalničar na tem seznamu. Prihodnje leto bo dopolnil okroglih 80 let. Foto: Wikimedia Commons

Donald Knuth je v tehnoloških krogih znan kot utemeljitelj sodobnih računalniških algoritmov, pravil, ki računalniku ali programu povejo, kaj naj stori, če je izpolnjen določen pogoj (ali več njih).

V praksi to pomeni, da Knuthu ogromno dolgujejo Facebook, ki uporabniku prikazuje novice glede na njihova zanimanja, spletni trgovci, ki mu pokažejo oglase v skladu z njegovimi preteklimi poizvedbami po spletu, Google, ki lažje predvideva rezultate iskanja, če jih naštejemo samo nekaj. 

Knuth je tudi avtor knjižne serije Umetnost računalniškega programiranja. Ta velja za programersko biblijo, izredno pa jo ceni ustanovitelj podjetja Microsoft Bill Gates


James Gosling

James Gosling (levo) je letos dopolnil že 62 let, a še vedno aktivno dela. Maja letos se je zaposlil pri ameriškem podjetju Amazon in dobil eno vodilnih vlog pri Amazon Web Services, ki je največji ponudnik računalništva v oblaku na svetu. James Gosling (levo) je letos dopolnil že 62 let, a še vedno aktivno dela. Maja letos se je zaposlil pri ameriškem podjetju Amazon in dobil eno vodilnih vlog pri Amazon Web Services, ki je največji ponudnik računalništva v oblaku na svetu. Foto: Reuters

James Gosling je ustvaril Javo, ki se poteguje za naziv najbolj priljubljenega programskega jezika na svetu. Java je izredno priljubljen jezik predvsem za ustvarjanje spletnih interaktivnih vsebin. Z Javo po vsem svetu dela skoraj 10 milijonov programerjev. 


Brendan Eich

Brendan Eich je soustanovitelj organizacije Mozilla  in podjetja Mozilla Corporation, ki je razvilo znani brskalnik Firefox. S položaja direktorja Mozille je po kontroverznem dogajanju v podjetju odstopil leta 2014. Brendan Eich je soustanovitelj organizacije Mozilla in podjetja Mozilla Corporation, ki je razvilo znani brskalnik Firefox. S položaja direktorja Mozille je po kontroverznem dogajanju v podjetju odstopil leta 2014. Foto: Wikimedia Commons

Brendan Eich je izumil programski jezik, katerega ime je zelo podobno zgoraj omenjeni Javi, sicer pa nimata prav veliko skupnega - Javascript.

Gre za eno ključnih tehnologij za ustvarjanje spletnih aplikacij, ki jo danes najdemo na večini spletnih strani, podpirajo pa jo vsi sodobni spletni brskalniki. Javascript je tudi prva izbira programskega jezika številnih razvijalcev aplikacij za pametne telefone in tablice. 


John Carmack

John Carmack (skrajno levo) z ekipo podjetja id Software, ki je zaslužna za izdaje nekaterih najbolj legendarnih računalniških iger vseh časov. John Carmack (skrajno levo) z ekipo podjetja id Software, ki je zaslužna za izdaje nekaterih najbolj legendarnih računalniških iger vseh časov.

John Carmack je s podjetjem id Software v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izdal prelomne računalniške igre, kot so Wolfenstein 3D, Doom in Quake, ter postavil temelje sodobni tridimenzionalni videoigri.

Praktično vsaka igra, ki je izšla v zadnjih dvajsetih letih, uporablja tehnološke rešitve za učinkovito izrisovanje grafike, ki si jih je zamislil Carmack. 


Gary Kildall

Gary Kildall zaradi slabih poslovnih odločitev nikoli ni dobil dovolj zaslug za svoj prispevek k tehnološkemu razvoju, umrl pa je v sumljivih okoliščinah.  Gary Kildall zaradi slabih poslovnih odločitev nikoli ni dobil dovolj zaslug za svoj prispevek k tehnološkemu razvoju, umrl pa je v sumljivih okoliščinah. 

Gary Kildall je leta 1974 razvil revolucionarni operacijski sistem CP/M, ki je uporabniku omogočil, da je procesorju namesto v strojnem jeziku (ničle in enice) ukazoval v preprosti angleščini. Zaradi tega je računalnik lahko uporabljal vsakdo, ne le strokovnjaki. 

CP/M, pravzaprav ena od njegovih izvedenk, ki si jo je od Kildalla "izposodil" Bill Gates, je tlakoval pot razvoju osebnih računalnikov v naprave, kakršne uporabljamo danes.


Grace Hopper in Jean Sammet

Grace Hopper je bila do leta 1986 aktivna članica ameriške vojske. Umrla je leta 1992 v starosti 85 let. Grace Hopper je bila do leta 1986 aktivna članica ameriške vojske. Umrla je leta 1992 v starosti 85 let. Foto: Wikimedia Commons

Grace Hopper in Jean Sammet sta pred več kot 50 leti igrali ključni vlogi pri razvoju pomembnega programskega jezika COBOL

COBOL je bil leta 1959, ko je bilo ukazovanje računalnikom še precej težavno, področje programskih jezikov pa v plenicah, prava revolucija. Bil je inovativen jezik, ki je dovoljeval pisanje kompleksne programske kode brez pretiranega oziranja na strukturo ukazov.

Akademiki so ob njem sprva ravno zaradi tega ostali ravnodušni in ga tudi kritizirali, dejanski uporabniki, vladne organizacije, pa so ga imeli radi, ker jim je omogočil preprosto upravljanje podatkov o državljanih.

Jean Sammet je po krajši bolezni umrla 20. maja letos v domu za ostarele v ameriški zvezni državi Maryland. Jean Sammet je po krajši bolezni umrla 20. maja letos v domu za ostarele v ameriški zvezni državi Maryland. Foto: Univerza Mount Holyoke

Kasneje so COBOL posvojili tudi bančništvo, zdravstvo in trgovina, po podatkih računalniškega velikana IBM pa je še danes eden najbolj uporabljanih programskih jezikov.

Larry Page in Sergey Brin

Page (levo) in Brin (desno) sta na Forbesovi lestvici najbogatejših ljudi na svetu trenutno uvrščena na 13. oziroma 14. mesto. Page (levo) in Brin (desno) sta na Forbesovi lestvici najbogatejših ljudi na svetu trenutno uvrščena na 13. oziroma 14. mesto. Foto: Reuters

Larry Page in Sergey Brin sta leta 1996 v študentski sobi razvila računalniški algoritem PageRank, ki je informacije s spleta zbiral in razvrščal hitreje kot katera koli podobna obstoječa tehnologija.

PageRank je kasneje postal temelj Googla, ki je že dolgo daleč najbolj uporabljani spletni iskalnik, njegova ustanovitelja Page in Brin pa sta z njim postala multimilijarderja.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano