Mladina se nam bo morda še smejala, kako danes delamo in živimo

Računalniki in roboti ljudem odvzemajo delovna mesta, se bojijo mnogi. Do neke mere imajo zanesljivo prav.

Predvsem v proizvodnji, kjer so posamezne operacije preproste, rutinske in se ponavljajo, se robot obnese bolje kot človek. Duhamorno delo, ki ljudi utruja in tudi dolgoročno uničuje, robota ne prizadene. Storilnost robota pri preprostem in vedno enakem opravilu za razliko od človeške ne niha.

Računalnik je neprimerljivo hitrejši pri obdelavi velike količine podatkov kot človek – in tudi tu je manj verjetno, da se bo zmotil računalnik kot pa človek. Zelo preprost primer: iskanje neke besede v več deset strani dolgem besedilu. Računalnik bo našel želeno, še preden bi bralec lahko obrnil list na drugo stran (ali se med branjem na zaslonu premaknil na drugo stran).

Preprosta delovna mesta izginjajo, nastajajo nova, specifična

Toda današnja družba in gospodarstvo že dolgo ne napredujeta več zaradi preprostih opravil in temeljnih panog gospodarstva. Nosilci razvoja so dejavnosti z visoko dodano vrednostjo, predvsem tiste, kjer je zahtevana ustvarjalnost – delovna mesta v takih podjetjih in panogah je pogosto težko zapolniti s primernimi kadri.

Nekatera, predvsem preprostejša delovna mesta res izginjajo, a nastajajo povsem nova, ki zahtevajo več znanja in ustvarjalnosti in na katera pred nekaj desetletji nismo še mogli niti pomisliti. To so delovna mesta, kjer ljudje še dolgo ne bodo imeli tekmeca v tehnologiji, a tudi na teh delovnih mestih lahko tehnologija precej pomaga pri ustvarjanju razmer za večjo storilnost zaposlenih.

Pomen pretoka idej

"Dobra delovna mesta so tista, kjer se ideje lahko srečujejo in združujejo," je v Londonu ob evropski predstavitvi novih procesorjev Intel podpredsednik družbe Intel Tom Garrison povzel misli s konference TEDGlobal 2010.

Posledično se z razvojem novih smernic o učinkovitih delovnih mestih spreminjajo tudi podobe pisarn. Če je še nekoč povprečna pisarna bila skupek povsem ločenih delovnih mest, današnji koncept pisarne predvideva okolje, v katerem sta skupinsko delo in sodelovanje čim lažja. "Sodobna delovna okolja morajo omogočiti pretok idej," je še povedal Garrison.

Opravljanje delovnih nalog je vedno manj lokacijsko vezano na eno samo klasično delovno mesto. Vedno več je služb, ki potekajo na terenu in celo na različnih delih sveta, kjer je prav tako pomembno zagotoviti povezanost s sodelavci in računalniško infrastrukturo delodajalca. Računalniška in komunikacijska tehnologija sta ob tem sicer vedno bolj prisotni, a bosta postali vedno bolj samoumevni – tako kot sta nam danes električna javna razsvetljava in oskrba z vodo (vsaj v našem, še vedno najrazvitejšem delu sveta).

Napajalniki mobilnih telefonov kot dober zgled

Nove zahteve dela, delovnih mest in delovnih okolij postavljajo nove izzive in zahteve tako za delavce kot tudi za skrbnike računalniških sistemov, zato je dobrodošla vsaka sprememba, ki krajša neučinkovito porabljeni čas, so poudarili v družbi Intel. Za uporabnike je pogosto velika časovna potrata in frustracija zagotavljanje povezljivosti med napravami in s strežniki delodajalca, ki je velikokrat ni mogoče zagotoviti brez še vedno nestandardnih žičnih povezav.

Prepogosto neobvladljiv kaos z nezdružljivimi vtiči napajalnikov in povezovalnih kablov je nekoč veljal celo pri najpreprostejših mobilnih telefonih, a ga je vsaj pri tem v precejšnji meri omilila Evropska komisija. Ukazali so namreč, da bodo morali imeti vsi mobilni telefoni, ki jih prodajajo v državah članicah, enotne vtiče in napajalnike, a pri mnogih drugih opravilih zmeda s kabli in vtiči ostaja.

Le pomislimo, koliko raznih kablov in vmesnikov prenašamo v torbici s prenosnim računalnikom ali tablico, pa še vedno ni jamstva, da se bomo lahko hitro in brezhibno povezali, ko bomo sliko z ene naprave želeli predvajati na drugi, na primer na projektorju.

Najbolj cenimo rešitve vsakdanjih težav

"Najuspešnejše rešitve so tiste, ki rešujejo vsakdanje težave," je prepričana podpredsednica družbe Intel ter raziskovalka in direktorica Intelovega oddelka za raziskave na področju uporabniške izkušnje v skupini Intel Labs Genevieve Bell. Ker pa je ena od preostalih vsakdanjih težav pri zagotavljanju računalniške mobilnosti prav nezdružljivost in okornost pri povezovanju in polnjenju prenosnih računalnikov, tablic in drugih mobilnih naprav, je tudi ona med tistimi, ki polagajo velike upe v nove tehnologije brezžičnega povezovanja in deljenja podatkov, ki se obetajo ob peti generaciji Intelovih procesorjev Core vPro.

Ena od teh tehnologij je tehnologija brezžičnih zaslonov Intel Pro Wireless Display ali skrajšano Intel Pro WiDi, ki obljublja odpravo kablov ne le v konferenčnih dvoranah, temveč tudi v prtljagi predavateljev. Ti upajo, da bodo tako svoj prenosni računalnik lažje in predvsem hitreje povezali s konferenčnim projektorjem.

Medtem ko se uporabnikom obeta prijaznejša uporabniška izkušnja, je skrbnikom računalniških sistemov zanimiva predvsem upravljavska funkcionalnost, ki optimizira izrabo omrežja, posodabljanje sistema, upravljanje na daljavo ter skrb za varnost in upravljanje uporabniških pooblastil.

Priklop še pred prihodom

Tehnologija brezžičnih priklopnih postaj Intel Wireless Docking zagotavlja povezanost mobilne naprave na monitorje, tipkovnice, miške in naprave USB brez fizičnega priklopa na zunanjo priklopno postajo in še preden se uporabnik sploh usede na svoje delovno mesto.

Prenosni računalnik je med delom mogoče prosto premikati po mizi ali v bližini delovnega mesta, odvisno od uporabniških pravic in dovoljenj pa tudi drugje, pri čemer bo imel enako funkcionalnost in povezljivost kot pri današnjih klasičnih priklopih z dodatnimi priklopnimi postajami.

Kdo bo komu dinozaver?

Tehnološki razvoj gre nezadržno naprej (čeprav mu morda včasih niti nismo pripravljeni tako hitro slediti). Medtem ko opazujemo, kako imajo danes tablice več računalniške moči, kot je je pred kakšnim desetletjem imel superračunalnik, ki je zasedel vso sobo in ga je bilo treba izdatno hladiti, da mu ne bi kaj odpovedalo, morda niti ne pomislimo, da to pomeni, da bodo že v kratkem procesorji tako majhni, da bodo lahko skriti v gumbu v srajci, jakni, obesku – pravzaprav kjerkoli –, in bodo opravljali tako za danes običajne kot tudi neke povsem nove naloge.

Pojavljale so bodo nove, danes še nepredstavljive naprave in predmeti, ki se bodo povezovali v internet. Po nekaterih ocenah bo že čez deset let več kot 50 milijard naprav, ki se bodo omrežno povezovale in sodelovale prek smiselno zasnovanih aplikacij.

Ali si predstavljate, da na zaslon svojega mobilnega telefona prejmete sporočilo od hladilnika, ki vam glede na to, kar je v njem, predlaga, kaj si lahko skuhate za večerjo, in vas ob tem prosi, da potrdite spletno naročilo v trgovini z živili za tisto manjkajočo začimbo?

Morda se sliši nesmiselno, neuresničljivo in predrago, a priznati moramo, da je marsikaj od tega, kar imamo danes, še v bližnji preteklosti bilo prav tako nepredstavljivo (ali vsaj težko predstavljivo).

Vznemirljive spremembe terjajo dejavno udeležbo

Ne le naš prosti čas in zasebno življenje, tudi delo in delovna mesta bodo (morda) že kmalu drugačna. Morda bodo že čez deset let današnji najstniki na današnji način življenja in dela gledali tako "zgodovinsko", da ne rečem zastarelo, kot mi danes gledamo na začetek 19. stoletja – a to seveda še ni jamstvo, da bodo zato tudi bolje živeli. Nove priložnosti so tudi nove obveznosti in izzivi, za katere je treba imeti še več znanja, volje in pripravljenosti kot danes.

Marsikaj bo zahvaljujoč tehnologiji res preprosteje kot danes, a bo zato treba narediti in se naučiti še veliko novega, kar morda ne bo sprejemljivo in privlačno prav vsakomur. Pustimo se presenetiti, a le poskrbimo, da nas ta razvoj ne povozi.