Torek, 13. 10. 2020, 15.40
3 leta, 6 mesecev
Dan, ko bomo tiskali nove organe, ni še blizu
Koronavirusu (še) ni uspelo prizadeti slovenskega programa presaditve organov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,08
Slovenski program presaditev organov je tudi v času prvega vala epidemije deloval zelo dobro.
Epidemija bolezni covid-19 je, podobno kot marsikje v zdravstvu, prinesla nove izzive tudi v slovenski transplantacijski program, ki posledičnim oviram in težavam še vedno uspeva kljubovati.
Še pred prihodom epidemije bolezni covid-19 na našo celino so slovenski zdravniki, ki se ukvarjajo s presaditvami organov, opozarjali na vedno večje težave pri zagotavljanju kakovostne izvedbe tega programa.
Število darovalcev pri nas namreč že več let stagnira na (pičlih) 20 darovalcev na milijon prebivalcev, a ob hkratnem naraščanju potreb kakovost dostopnih organov iz drugih držav drsi navzdol, je te dni na spletnem seminarju družbe Astellas Pharma ponovno opozoril pomočnik direktorice za strokovne medicinske zadeve na Slovenija Transplant Andrej Gadžijev.
Pomočnik direktorice za strokovne medicinske zadeve na Slovenija Transplant Andrej Gadžijev
Omejitve na mejah ogrožajo dostave organov
Epidemija bolezni covid-19 in z njo povezane omejitve prestopov državnih meja celo znotraj schengenskega območja (deklarativno) prostega pretoka ljudi in blaga pa so delo transplantacijske medicine dodatno otežile.
Grožnja nadaljnjega zapiranja meja ter obstoječe omejitve in postopki namreč ovirajo tudi prehod darovanih organov, ki lahko že zaradi nekajminutne zamude postanejo neuporabni.
Vedno več čakajočih
Potrebe po organih za presaditev se povečujejo (tudi) v Sloveniji. Lani je bilo na aktivno čakalno listo za presaditev organov v Sloveniji prijavljenih 134 oseb, letos pa se je že v prvih devetih mesecih to število povečalo na 156.
Morda se na prvi pogled to število zdi majhno, a gre za ohranitev kakovosti življenja ali kar samega življenja za približno enako število ljudi, kot jih je letos v Sloveniji umrlo za boleznijo covid-19.
Eurotransplant gasi požar, lokalni darovalci so neprecenljivi
Neskladje med čakajočimi in razpoložljivimi organi v Sloveniji deloma uspešno rešujejo prek organizacije Eurotransplant, ki združuje transplantacijske centre, laboratorije in donorske bolnišnice osmih evropskih držav članic (poleg Slovenije še Avstrija, Belgija, Hrvaška, Luksemburg, Madžarska, Nemčija in Nizozemska) ter zagotavlja izmenjavo prepotrebnih organov med Slovenijo in tujino.
Še vedno pa je izrednega pomena zagotavljanje ustreznega števila lokalnih darovalcev, na kar zdravstvena stroka nenehno opozarja tudi prek raznih kampanj in akcij, kot je spletna stran Postani darovalec.
Iskanje dodatnih virov
Omejitve pri prehajanju meja zaradi epidemije bolezni covid-19 so dodatno spodbudile razmišljanja o zagotavljanju drugih virov organov za presaditve.
"Do dodatnih organov bi lahko prišli z ureditvijo darovanja po srčni smrti," meni vodja programa za presaditev jeter in trebušne slinavke na ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru doc. dr. Blaž Trotovšek.
Vodja programa za presaditev jeter in trebušne slinavke na ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru doc. dr. Blaž Trotovšek
Vodja centra za transplantacijo ledvic s Kliničnega oddelka za nefrologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana prof. dr. Miha Arnol predlaga zbiranje organov živih darovalcev, kar bi se zlasti obrestovalo pri ledvicah.
Organov pokojnih darovalcev ni dovolj
Arnol je spomnil, da je bila prva transplantacija pred petdesetimi leti opravljena ravno z živim darovalcem in da je bil nekaj let za tem to prevladujoči način delovanja.
Opozoril je, da je vstop Slovenije v Eurotransplant ustvaril zmotno prepričanje, da je organov pokojnih darovalcev dovolj.
Vodja centra za transplantacijo ledvic s Kliničnega oddelka za nefrologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana prof. dr. Miha Arnol
Zdaj privzeto nismo darovalci
Ena od možnosti, ki so jo podprli vsi sodelujoči na omenjenem spletnem seminarju, je sprememba zakonodaje.
Trenutno namreč velja, da so darovalci lahko samo tisti, ki svojo željo in pripravljenost nedvomno izrazijo v času svojega življenja, predlagani sistem pa bi bil ravno obraten: vsi ljudje bi bili privzeto darovalci, razen če bi v času svojega življenja nedvomno izrazili svoje nasprotovanje.
Izjavo o darovanju (ali njen preklic) sprejema tudi eUprava
Do takrat pa si želijo, da bi se čim več ljudi opredelilo za darovalce, je med drugim povedal Gadžijev. Pripadajočo izjavo je mogoče podati na Zavodu Republike Slovenija za presaditve organov in tkiv – Slovenija Transplant ali na enem od njihovih pooblaščenih mest po Sloveniji ob predložitvi osebne izkaznice in kartice zdravstvenega zavarovanja.
Še lažje pa je elektronsko prek spletnega mesta eUprava, pri čemer se tako oddana izjava ali njen morebitni preklic podpiše s kvalificiranim digitalnim potrdilom.
Obeti novih tehnologij
Veliko upov pa transplantacijska medicina polaga tudi v razvijajoče se nove tehnologije. Tako pri presajanju ledvic uspešno uporabljajo sisteme za strojno perfuzijo (zagotavljanje boljšega pretoka krvi), s katerimi so letos v času epidemije delovanje presajenih ledvic celo izboljšali.
Obenem bolnike z odpovedjo srca uspešno zdravijo z regenerativno medicino, pri čemer pri bolnikih s srčnim popuščanjem matične celice kažejo dobre rezultate, je zadovoljen vodja programa za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca na Kliničnem oddelku za kardiologijo na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana prof. dr. Bojan Vrtovec.
Vodja programa za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca na Kliničnem oddelku za kardiologijo na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana prof. dr. Bojan Vrtovec
Transplantacijski program je ohranilo (tudi) odgovorno ravnanje v družbi
Čeprav nas 3D-tiskanje vedno znova preseneti, kaj vse je s tem možno ustvariti in postoriti, še nekaj časa ne moremo pričakovati, da bo tako ustvarjali tudi organe za transplantacijo. "Vsaj 30, če ne celo 50 let," meni Trotovšek.
Sicer pa sodelujoči poudarjajo, da je v času prvega vala epidemija slovenski transplantacijski program deloval, kot pravijo, zelo dobro. Veliko zaslugo pripisujejo tudi vsem, ki so takrat ravnali odgovorno in varovalno, zaradi česar programa ni bilo treba ustaviti.
Čakajočim v vrsti za presaditev organa je ta poseg morda še zadnje upanje za ohranitev kakovosti življenja ali kar samega življenja.
Nekatere države so morale ustaviti svoje transplantacijske programe
Če bi se namreč bolnišnične kapacitete, zlasti na intenzivnih oddelkih, zapolnile, bi bili prisiljeni ustaviti (tudi) transplantacijski program, kar bi za čakajoče predstavljalo veliko dodatno življenjsko ogroženost.
V nekaterih državah jim to ni uspelo in so morali ustaviti ali vsaj omejiti transplantacijske programe, zato je Sloveniji, ki je transplantacijski program lahko neovirano izvajala, uspelo pridobiti več kakovostnih organov. V bitki za vsako življenje ne glede na bolezen je zato ohranitev transplantacijskih (in vseh drugih zdravstvenih) programov v polnem obsegu izjemnega pomena.
