Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
11. 2. 2014,
16.50

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

NLB

Torek, 11. 2. 2014, 16.50

8 let

Ko državni certifikat ni dovolj dober za državno banko

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Medtem ko država za spletno poslovanje s svojimi organi priznava tudi certifikate drugih izdajateljev, med njimi NLB, pa (brezplačen) državni certifikat naši največji banki očitno ne ustreza.

Ministrstvo za javno upravo in davčna uprava poleg državljanskega certifikata SIGEN-CA, ki ga izdajajo na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ), v svojih spletnih storitvah, kot sta e-uprava in eDavki, priznavata tudi digitalna potrdila treh drugih izdajateljev. V slovenski register overiteljev digitalnih potrdil so namreč vpisani štirje izdajatelji, ki upravljajo s kvalificiranimi digitalnimi potrdili za varno elektronsko podpisovanje – poleg MNZ še Nova Ljubljanska banka (NLB), Pošta Slovenije in Halcom.

NLB računa, država to podpira NLB je tako edina naša banka, ki izdaja digitalna spletna potrdila, pridobiti pa jih je mogoče samo ob oddaji vloge za njihovo spletno banko. Preostale slovenske banke namreč uporabljajo varnostne žetone (ang. token) – ti ustvarjajo časovno omejena gesla za enkratno uporabo in jih tako ni mogoče uporabiti za poznejše transakcije – ali priznavajo eno ali več digitalnih potrdil registriranih slovenskih overiteljev.

Zanimivo pa je, da NLB za poslovanje prek svoje spletne banke ne sprejema nobenega drugega certifikata razen svojega plačljivega AC NLB. Tega sicer zaračunava dodatno ob izdaji in vsaki obnovi, kljub temu da zaračunava tudi mesečno nadomestilo za svojo spletno banko, ki je brez njihovega potrdila sploh ni mogoče uporabljati. Tudi državno potrdilo SIGEN-CA torej za našo največjo banko očitno ni dovolj dobro, kar država s priznavanjem AC NLB posredno tudi podpira.

Priznavajo, da je odločitev finančno motivirana Na MNZ so ob tem pojasnili, da se lastniki spletne aplikacije sami odločajo, katerim digitalnim potrdilom zaupajo in katerim ne. Ali lahko na tem področju pričakujemo kakšno spremembo, pa jim kot izdajatelju potrdil SIGEN-CA ni znano. Za nadzor overiteljev je namreč v Sloveniji pristojno ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, so še sporočili.

Z NLB pa so nam (po treh dneh poizvedovanja) potrdili, da v svojih spletnih storitvah res ne priznavajo certifikata SIGEN-CA, čeprav se zavedajo, da imajo digitalna potrdila SIGEN-CA vso pravno-formalno veljavo. "Zaradi majhnega števila drugih digitalnih potrdil smo ocenili, da razvoj integracije s preostalimi izdajatelji digitalnih potrdil ne bi bil ekonomsko upravičen," so zapisali.

Gre torej za finančno motivirano odločitev na škodo vseh uporabnikov, ki so kot davkoplačevalci banko v zadnjih letih izdatno finančno podprli.

Pred naročilom primerjajte ponudbo Digitalna potrdila so za pravne osebe pri vseh izdajateljih plačljiva. Za fizične osebe je državni SIGEN-CA brezplačen, preostali pa so plačljivi. Ponudba, cene in veljavnost potrdil se sicer precej razlikujejo, kar je razvidno iz spodnje tabele.

Ko se odločate za naročilo ali podaljšanje digitalnega potrdila, je zato pametno primerjati cene in preveriti, katere spletne aplikacije sprejemajo katere certifikate. Fizične osebe lahko namreč skoraj vse posle na spletu opravijo z brezplačnim standardnim potrdilom SIGEN-CA, med redkimi izjemami pa je prav NLB, ki pogojuje uporabo svoje spletne banke s potrdilom AC NLB.

Ne spreglejte