Petek, 2. 9. 2016, 11.14
6 let, 6 mesecev
Kdaj bodo pri nas zdravstvene storitve tako digitalno podprte, kot so na Hrvaškem?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,13
4
Hrvaška z odločnimi koraki nadaljuje informatizacijo svojih zdravstvenih storitev. Kaj pa Slovenija?
Hrvaška je začela preizkus naslednjega koraka informatizacije zdravstvenih storitev. Upajo, da bodo s tem olajšali komunikacijo med zdravniki in zdravljenimi ter zdravnike razbremenili nepotrebnih administracijskih bremen.
Projekt eKarton (elektronski zdravniški karton) bo zdravnikom in zdravljenim omogočil, da imajo več časa za zdravljenje, saj bodo tako odpravili zamudne in pogosto tudi podvojene administrativne postopke ter komunikacijski šum, so prepričani pri Hrvaškem zavodu za zdravstveno zavarovanje (HZZO). Ta je skupaj z ministrstvom za zdravstvo in socialno skrb nosilec informatizacije zdravstvenih storitev na Hrvaškem, sicer pa opravlja enako funkcijo kot pri nas Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Kako nas prehiteva Hrvaška:
- Hrvaška je eRecept uvedla spomladi 2011, Slovenija šele pred dvema letoma.
- Hrvaška uvaja eZdravstveni karton, Slovenija o tem ne razmišlja
- Na Hrvaškem eNapotnice izpodrivajo tiskane, v Sloveniji jih šele uvajamo.
- Hrvatje bodo lahko prek mobilne aplikacije komunicirali s svojim zdravnikom.
Preizkus v Karlovcu, vsem pa predvidoma do konca prihodnjega leta
Šestmesečna preizkusna uporaba elektronske zdravstvene evidence se je začela 1. septembra na vzorcu tisoč občanov v Karlovcu, pri HZZO pa upajo, da bo sistem v celoti zaživel do konca prihodnjega leta.
Na podlagi izkušenj iz drugih držav bo hrvaški eKarton prikazoval kronične in akutne diagnoze, ne pa stigmatizirajočih, ki bodo še naprej vidne izključno pooblaščenim izbranim zdravnikom.
Eden od glavnih nosilcev informatizacije zdravstva na Hrvaškem je Hrvatski zavod za zdravstveno osiguranje (HZZO), ki opravlja enako temeljno funkcijo kot v Sloveniji Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Portal za paciente eHZZO na preizkus čez dober teden
Naslednji načrtovani korak, njegov preizkus se bo začel predvidoma čez deset dni, bo portal eHZZO – portal za paciente. Kot že ime nakazuje, bo namenjen občanom, ki bodo tako imeli takojšen in celovit vpogled v seznam predpisanih in prevzetih zdravil, izvide in bolnišnične odpustnice.
Že zdaj imajo do teh podatkov, ki so shranjeni v osrednjem hrvaškem zdravstvenem informacijskem sistemu (CEZIH), dostop samo izbrani zdravniki, ki jim je pacient izrecno odobril dostop, ter lekarne, kadar gre za recept, ki ga ob predložitvi svoje kartice zdravstvenega zavarovanja pacient želi prevzeti.
Prek portala eHZZO bodo občani lahko neposredno upravljali pravice dostopa do teh podatkov, videli bodo tudi, kdo je do podatkov dejansko dostopal. Do eHZZO bodo občani dostopali na enak način kot do vseh storitev eGrađani (eDržavljani).
Mobilna aplikacija prestala preizkus, kmalu bo začela delovati
Sočasno s portalom eHZZO bo začela delovati tudi pripadajoča mobilna aplikacija. V začetnem obdobju, večmesečni preizkus so namreč že uspešno končali, bo skupina poldrugega milijona občanov prek mobilne aplikacije lahko komunicirala z 939 ordinacijami splošne ali družinske medicine ter s 165 pediatričnimi, 140 ginekološkimi in 372 zobozdravniškimi ordinacijami.
Prek mobilne aplikacije se bo mogoče naročiti, dobiti nov elektronski recept za nadaljevanje dolgotrajne terapije in naročati zdravniška potrdila. Zdravnik bo po prejeti zahtevi to bodisi elektronsko izpolnil bodisi bolnika naročil na obisk, če bi to narekovale medicinske okoliščine.
Pacienti bodo podatke za prvi dostop do mobilne aplikacije dobili pri svojem osebnem zdravniku, kjer bodo podali izjavo in vsa potrebna soglasja.
Medtem ko na Hrvaškem eRecepti delujejo že več let, jih Slovenija dobiva občutno pozneje.
Ali bo splošnim in družinskim zdravnikom uspelo nameniti (najmanj) 20 minut vsakemu pacientu?
Začetek preizkušanja eKartona, portala eHZZO in mobilne aplikacije prihaja ravno v času, ko hrvaški družinski in osebni zdravniki opozarjajo, da zaradi bremen administrativnega dela ne morejo zagotoviti standarda, ki narekuje, da se vsakemu bolniku pri vsakem obisku posvetijo 20 minut.
Zelo malo je manjkalo, da bi hrvaški splošni in družinski zdravniki uvedli naročanje (v Sloveniji to ni več nobena redkost), čeprav imajo hrvaški družinski in osebni zdravniki v primerjavi s slovenskimi veliko manj dela z urejanjem dokumentov.
eRecepti ponos hrvaškega zdravstva
Na Hrvaškem namreč sistem elektronskih receptov deluje že več let in to, kot pravijo tako zdravniki kot bolniki, zelo uspešno. Radi poudarijo, da so pri njegovi uporabi na prvem mestu v Evropi skupaj z Dansko, Estonijo, Islandijo in Švedsko. V Sloveniji so e-recepte uvedli veliko pozneje in sprva tudi ob nezadovoljstvu zaradi napak, tudi zamenjav zdravil in pacientov.
Kje caplja Slovenija?
V Sloveniji ima za razliko od Hrvaške glavno besedo pri informatizaciji zdravstva ministrstvo za zdravje, pri tem pa sodeluje tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki vodi implementacijo projektov.
Sistema eNapotnica in eNaročanje trenutno še uvajajo, tako da ju izvajajo v omejenem obsegu. "Dnevno se naredi približno 2.500 eNapotnic in izvede okrog 1.500 naročil na termine prek sistema eNaročanje. Polna vključitev vseh izvajalcev zdravstvene dejavnosti v eNaročanje je predvidena do 1. oktobra letos, s 15. januarjem prihodnje leto pa bo postala obvezna tudi eNapotnica," pravijo pri NIJZ.
Prednost eNaročanja vidijo v tem, da bo lahko bolnik izvajalca zdravstvene storitve izbral kjerkoli v Sloveniji, zato pristojni pričakujejo, da se bodo najdaljše čakalne dobe za posamezno storitev skrajšale, saj se bodo pacienti naročali pri izvajalcih s krajšo čakalno dobo.
E-kartona, kot ga z današnjim dnem uvajajo na Hrvaškem, pa pri nas še ni na vidiku. Imamo sicer vzpostavljen Centralni register podatkov o pacientih (CRPP), ki poleg podatkov o odpustnih pismih in laboratorijskih izvidih zbira še zdravstvene podatke o državljanih, kot so predpisana zdravila, cepljenja, alergije, krvna skupina, pooblastila ipd. A navadni smrtnik v te podatke nima vpogleda.
eNapotnice na Hrvaškem iztiskajo tiskane napotnice
Vedno bolj informatiziran je tudi hrvaški sistem napotnic in posredovanja izvidov: že zdaj hrvaški osebni ali družinski zdravnik izda elektronsko napotnico, ker pa vsi specialisti še niso v sistemu oziroma nimajo do njega enakega dostopa, dobi napotena oseba še kontrolno številko napotnice ali njeno tiskano kopijo "za vsak primer".
Podobno gre v obratni smeri: specialist vnese izvid neposredno v sistem, kjer ga vidi napoteni zdravnik, a ker zdravljena oseba še nima možnosti elektronskega vpogleda, mu specialist po koncu pregleda vroči tiskani izvod. Tega mu že zdaj ni treba prinesti osebnemu zdravniku, ko bo zaživel elektronski vpogled tudi na strani bolnika, pa bo tiskanje izvidov na Hrvaškem povsem odpadlo.
Ko odločajo sekunde: elektronska zdravstvena evidenca bo izjemno pomembna tudi v nujnih primerih, saj bo tamkajšnji zdravnik imel takojšen vpogled v alergije, proteze, vsadke, predpisana zdravila in druge pomembne podatke, ki pomembno vplivajo na izbiro varnega poteka zdravljenja tudi takrat, ko je na primer ponesrečenec v nezavesti. Na fotografiji detajl iz urgentnega bloka.
Informatizacija zdravstva hrvaški izvozni izdelek
Slovenski sistem e-naročanja in e-napotnice bo nastal prav na podlagi hrvaških izkušenj, saj so zagrebško podjetje IN2 že leta 2013 izbrali kot izvajalca. To je primer, ki dokazuje hrvaške navedbe, da je njihova informatizacija zdravstva tudi privlačen izvozni izdelek.
Projekt uvedbe e-naročanja in e-napotnice od lani v Sloveniji vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Polni učinek bo viden ob celoviti uvedbi
Največjo korist od informatizacije zdravstvenih storitev vidijo prav pri učinkovitejši komunikaciji pacientov z zdravstvenim sistemom in med udeleženci zdravljenja. Vsak korak prinaša napredek, a poln učinek bo viden takrat, ko bodo vsi gradniki sistema zaživeli med vsemi udeleženci na nacionalni ravni.
Prvi mož hrvaške zdravstvene zavarovalnice Fedor Dorćić je zelo ambiciozno napovedal, da bo Hrvaška v prihodnjem letu dosegla takšno stopnjo informatizacije zdravstvenega sistema, kot je nima nobena druga evropska država – ali se bo njegova napoved uresničila, bomo šele videli, a je že zdaj jasno, da so nas naši jugovzhodni sosedje glede tega zanesljivo prehiteli.
4