Torek, 18. 4. 2017, 19.38
6 let, 6 mesecev
Kamenček z Lune, zaradi katerega je upokojenki ušlo v hlače
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,45
1
Upokojena Američanka toži agenta vesoljske agencije Nasa, ki jo je pred leti zvabil v past, da bi jo ujel pri kriminalnem dejanju, pri tem pa je malo potrebo opravila v hlače, ker ji dve uri ni dovolil iti na stranišče. Zločin? Želela je prodati kamenček z Lune, ki ga je njenemu pokojnemu možu, nekdanjemu Nasinemu inženirju, podaril slavni astronavt Neil Armstrong.
Joann Davis | Foto: AP
Leta 2011 se je 74-letna Američanka Joann Davis znašla v finančnih težavah. Njen sin je hudo zbolel in potreboval več 20 operacij, ki niso bile poceni. Njena najmlajša hči je umrla, Joann je vzgajala njene otroke oziroma svoje vnuke.
Odločila se je, da bo prodala dve prav posebni uteži za papir, ki sta bili last njenega pokojnega moža Roberta Davisa. Robert, umrl je leta 1986, je bil nekdanji inženir ameriške vesoljske agencije Nasa. Več virov pravi, da je bil pri svojem delu zelo sposoben.
Za njegovo pomoč pri izvedbi misij Apollo, ki so med drugim človeka večkrat odpeljale na površje Lune, mu je prvi človek na Luni Neil Armstrong, tako je Robert vedno trdil, poklonil dve darilci - v uteži za papir vgravirana kamenček z Lune in delček materiala, ki je vesoljsko plovilo misije Apollo 11 pri vstopu v Zemljino atmosfero ščitil pred vročino.
Utež za papir, ki vsebuje za riževo zrno velik kamen z Lune (siva packa na sredini uteži). | Foto: AP
Prodaja kamenja z Lune je nezakonita
Joann Davis je spominke iz vesolja najprej ponudila zastavljalnicam, a so jo zavrnile. Preprodaja kamenja z našega naravnega satelita je namreč nezakonita, vsi na Zemljo prinešeni Lunini vzorci pa so last vlade Združenih držav Amerike.
Upokojenka je za nasvet, kako prodati dragocenosti pokojnega moža, v elektronskem sporočilu zato zaprosila kar ameriško vesoljsko agencijo Nasa. Njeno vprašanje o "dveh redkih artefaktih z misije Apollo 11" je na koncu pristalo pri Normanu Conleyju, agentu Nasinega inšpektorata.
Nasin inšpektorat ima sedež v Kennedyjevem vesoljskem centru v ameriški zvezni državi Floridi.
Odločil se je, da bo iskreno gospo zvabil v past in jo ujel pri kriminalnem dejanju
Conley je Davisovo poklical in se predstavil kot Jeff, nekdanji uslužbenec Nase, ki zdaj dela kot posrednik pri prodaji stvari vseh vrst, zelo dobro pa se spozna na predmete iz vesolja. V sedmih dolgih telefonskih pogovorih je Conley Davisovi pozabil omeniti, da je to, kar jo zanima in kar želi storiti, nezakonito.
Davisova je v telefonskih pogovorih večkrat omenila, da želi prodajo opraviti na zakonit način, saj je oseba, ki uboga zakone. Conley oziroma Jeff je dejal, da se strinja, a da bo treba prodajo kamna z Lune opraviti na skrivaj.
Fotografija lastne sence, ki jo je po prvih korakih na Luni julija 1969 posnel ameriški astronavt Neil Armstrong. Na Zemljo je lunarni pionir prinesel precej kamenja z Lune, a kasneje do smrti zanikal, da bi tudi najmanjše zrnce Luninega peska podaril komur koli. Mož Joann Davis, ki je bil inženir pri Nasi, je medtem do smrti vztrajal, da mu je utež za papir z Luninim kamenčkom podaril prav Armstrong.
Na 149 centimetrov visoko ženico skočili štirje odrasli moški
Upokojenka, njen drugi mož Paul in Conley so se sestali v restavraciji s hitro prehrano Denny's. Ko je Davisova na mizo položila uteži za papir, so se pojavili trije zvezni agenti in zgrabili njo ter njenega moža, posrednik pri prodaji "Jeff" pa je vzel oba spominka in razkril, kdo je v resnici. V ozadju so na morebitno posredovanje pri obravnavi starostnikov, skupaj sta imela 144 let, čakali še trije predstavniki oblasti.
Davisovo in njenega moža so nato odpeljali na parkirišče restavracije in ju zasliševali dve uri. Prestrašena Davisova je Conleyja večkrat opozorila, da ne more več zadrževati urina, a ji ni dovolil iti na stranišče, zato je potrebo opravila oblečena.
Conley je upokojena zakonca nato izpustil, vse informacije v zvezi z dogodkom pa predal zveznemu tožilcu v ameriškem mestu Orlando. Tožilec pa proti Davisovi ni sprožil sodnega postopka, saj je manjkal najpomembnejši element zanj - kaznivo dejanje.
Davisova kamna z Lune in delčka kapsule Apolla 11 namreč nikoli ni dejansko prodaja Conleyju, prav tako pa ju ni ukradla, saj sta bila last njenega moža, ki ju je, tako je trdil, prejel v dar.
Vsi vzorci kamenja z Lune, ki so jih na Zemljo prinesli astronavti, sodelujočih v misijah Apollo, so trajna last vlade Združenih držav Amerike. Ameriški astronavti so za zdaj sicer tudi edini, ki so pristali na Luni. Na fotografiji Edwin Aldrin Jr., bolj znan kot Buzz Aldrin, drugi človek, ki je hodil po Luni, med preučevanjem površja Zemljinega naravnega satelita.
Agent Nase se je skliceval na imuniteto, a je ne bo dobil
Leta 2013 sta Davisova in njen mož Paul vložila tožbo zoper agenta Nase Normana Conleyja. Obtožujeta ga nehumane obravnave in delovanja v nasprotju z ustavo ZDA. Conley se je skliceval na imuniteto, do katere so upravičeni zvezni agenti ZDA, če delujejo v skladu z določili ustave.
A tega Conley ni storil, zato imunitete nima in se lahko sodni postopek zoper njega nadaljuje, je prejšnji teden sklenil ameriški sodnik Sidney Thomas.
"Conley je na polnem javnem parkirišču dve uri brez razloga zadrževal starejšo gospo, ki je morala zasliševanje prestajati v hlačah, premočenih od urina," je svojo odločitev pojasnil sodnik Thomas.
"Conley je vedel, da gospa ni skrivala lastništva uteži za papir, temveč je Naso celo prosila za pomoč. Namesto da bi ji pojasnil, da je to, za kar prosi, nezakonito, ali pa zahteval, da oba predmeta vrne Nasi, je agent Conley raje organiziral tajno operacijo in manj kot 150 centimetrov visoko neoboroženo gospo ob spremstvu šestih oboroženih predstavnikov oblasti zvabil v past."
Viri: ABC News, Washington Post, SF Gate
1