Sreda, 28. 12. 2016, 4.15
6 let, 6 mesecev
Kakšno bi bilo nebo, če bi Luno zamenjal eden od planetov?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,40
Ron Miller je znani ameriški umetnik, ki ustvarja vesoljsko grafiko. V eni od svojih najbolj znanih serij slik je pokazal, kakšno bi bilo nočno nebo, če bi bil na mestu, kjer je zdaj Luna, eden od planetov.
Luna
Zgoraj nočno nebo nad puščavsko Dolino smrti v Združenih državah Amerike. Prizor je povsem vsakdanji, vidimo ga lahko tudi pri nas. Luna zaseda približno pol stopinje nočnega neba (če predpostavimo, da je nočno nebo 180-stopinjski polkrog).
Od Zemlje je Luna oddaljena okrog 384.400 kilometrov. Včasih malce več, včasih malce manj: kadar manj, je bliže in takrat govorimo o super Luni, ker je videti večja.
Na nebu Luna povsem po naključju zaseda približno toliko prostora kot Sonce, kar je tudi razlog, da lahko tu in tam vidimo popolne sončne mrke, ko Lunin disk zaide prek Sončevega.
Zdaj si predstavljajte, da Luno na enaki oddaljenosti zamenja eden od planetov (z izjemo Merkurja, ker je premajhen, da bi bil res zanimiv), in se pripravite na nekaj epskih prizorov.
Venera
Venera
Venera je triinpolkrat večja od Lune. Na nočnem nebu bi bila videti skoraj kot Zemlja, kot so jo videli astronavti, ki so hodili po Luni. Površine Venere ne bi mogli videti, saj jo prekriva debel in zelo gost sloj oblakov, bi bile pa noči zelo svetle.
Venera namreč odbija šestkrat več svetlobe od Lune, obenem pa je veliko večja. Noči bi bile pravzaprav videti kot zdajšnja zgodnja jutra ob jasnem nebu.
Mars
Mars
Mars je približno dvakrat obilnejši od Lune, kar pomeni, da bi bil na nočnem nebu tudi videti dvakrat večji.
To bi bilo dovolj, da bi s prostim očesom zlahka razločili Marsove največje znamenitosti, kot sta več kot 20 kilometrov visok ognjenik Olimpus Mons in več tisoč kilometrov dolg sistem kanjonov Vallis Marineris.
Jupiter
Jupiter
Premer Jupitra je 40-krat večji od premera Lune. Največji planet v Osončju bi zato zasedel kar 20 stopinj oziroma devetino nočnega neba.
Plinasti orjak je tako velik, da ga na tej razdalji ne bi videli v celoti, njegova severni in južni pol bi bila zunaj našega vidnega polja. Z lahkoto bi ga videli tudi sredi dneva.
Če bi Jupiter ob menjavi Lune na njenem zdajšnjem položaju s seboj prinesel tudi preostale lastnosti, ne le izredne velikosti, bi življenje na Zemlji najverjetneje izumrlo.
Ne le, da bi njegov močan gravitacijski privlak povzročil tektonske spremembe in sprožil aktivno bruhanje vulkanov (to se pogosto dogaja na Jupitrovi luni Io, ki je od planeta oddaljena približno toliko kot naša Zemlja), življenjske oblike bi pomorilo Jupitrovo smrtonosno sevanje.
Saturn
Saturn
Saturn je drugi največji planet v Osončju, od Lune je približno 35-krat večji. Zasedel bi malce manjši del našega vidnega polja od Jupitra, bi se pa njegovi prstani zato razprostirali skoraj čez vso nočno nebo.
Uran in Neptun
Uran
Pogled na Uran in Neptun bi bil zagotovo osupljiv, a videli ne bi kaj dosti, saj oba planeta najbolj spominjata na velik moder balon. Tako kot Jupiter in Saturn sta tudi Uran in Neptun plinasta planeta, kar pomeni, da imata zelo gosto atmosfero, pod oblaki pa nimata trdne površine.
Neptun
