Kako se lahko na spletu skrijete

Kriptografija se je po Snowdnovih razkritjih o vladnem vohunjenju za uporabniki spleta in prisluškovanju elektronski komunikaciji iz niše računalniške varnosti, rezervirane za največje paranoike, razvila v pravo malo industrijo. Anonimnost zaradi tega ali onega razloga naenkrat želijo vsi.

Kot vemo, je svetovna javnost zaradi Edwarda Snowdna, nekdanjega sodelavca obveščevalne agencije NSA, junija lani izvedela, da svetovne vlade na čelu z ameriško in britansko vohunijo za državnimi voditelji in pomembnimi politiki, gospodarskimi figurami ter milijoni povprečnih uporabnikov interneta, e-pošte in mobilnih telefonov.

Ni čudno, da so se kot gobe po dežju tako začela pojavljati orodja, ki uporabnike pred neželenimi pogledi zaščitijo med brskanjem po spletu, pošiljanjem elektronske pošte, prenosom datotek in podobnimi izdajalci osebnih podatkov, kot sta naslov IP in lokacija.

Izginite s Torom Čeprav lahko vaše sledi med brskanjem po spletu zabrišejo že proksiji (posredniški strežniki), kot sta Anonymouse ali Kproxy (v polje preprosto vpišete naslov URL spletne strani in počakate na preusmeritev), je Tor daleč najbolj učinkovito orodje za anonimizacijo internetnih aktivnosti.

Tor, o katerem smo se pred meseci že razpisali, je utrjen in z osredotočenostjo na varnostne prvine predelan brskalnik Mozilla Firefox. Ta ves spletni promet od in do uporabnika nekajkraj prepošlje skozi mrežo računalnikov, ki so posejani po vsem svetu, in jih vsakič zaščiti z drugo enkripcijo.

Čeprav včasih deluje katastrofalno počasi, je Tor najverjetneje najboljši približek pravi internetni anonimnosti. "Lepo je vedeti, da spletna stran po tvojem obisku nima pojma, kdo si bil, kje si bil in kaj si počel," pravi Runa Sandvik, norveška programerka, ki je na Toru delala med letoma 2009 in 2013.

E-pošta z vsebino, a brez pošiljatelja Uporabniški račun je na najbolj priljubljenih servisih spletne e-pošte, kot sta Gmail in Yahoo!Mail, skoraj nemogoče ustvariti brez izdajanja osebnih podatkov. Med drugim namreč želijo informacije o lokaciji, ime in priiimek, telefonsko številko in drugi e-poštni naslov.

Pri prikrivanju podatkov o pošiljateljih je ta hip najbrž najbolj zanesljiv Guerilla Mail. Začasni e-poštni predalnik lahko pri gverilcih namreč ustvarimo z enim samim klikom, enako hitro pa se ga lahko tudi znebimo. Če storitev uporabljamo v Toru, našega naslova IP ne more izvedeti niti Guerilla Mail.

"Švercanje" velikih datotek Pozabite na malodane javna Dropbox in Google Drive – prava stvar za prenos datotek, velikih od nekaj megabajtov do več gigabajtov, je Onionshare, odprtokodni programček, ki ga je ustvaril Micah Lee. Gre za enega od programerjev, ki so v zadnjih letih k spletni anonimnosti prispevali največ.

Onionshare na računalniku pošiljatelja ustvari začasno spletno stran s Torovo končnico .onion, ki gosti želeno datoteko. Prejemnik se nanjo nato poveže z brskalnikom Tor in si zadevo prenese povsem anonimno.

Nadzorovalce lahko pretenta tudi Android, kaj pa iOS? Morda. Pametni telefoni in tablice praviloma ne veljajo za platforme, ki bi uporabniku omogočile popolno anonimnost. Določene dejavnosti je vseeno mogoče zakrinkati kar solidno, seveda znova s pomočjo Tora.

Čez aplikacije, ki uporabnikom Androida omogočajo dostop do interneta, e-pošte in hitrega sporočanja, je proksi mogoče povezniti s pomočjo na Toru zasnovanega programa Orbot. Applov iOS zares dobre rešitve še nima tudi zato, ker njegova zasnova v nasprotju z Androidovo ni odprtokodna. Eno od pomagal, ki lastnikom iPhonov in iPadov omogoča zakrinkano brskanje po spletu, je sicer Onion Browser, ki pa še vedno ni brez varnostnih lukenj. Snovalci Tora vsem, ki vohljanja NSA, svetovnih vlad in hekerjev ne želijo izkusiti na lastni koži, sicer svetujejo, da Orbot in podobne aplikacije za mobilno anonimnost uporabljajo le v skrajni sili.