Torek, 19. 6. 2018, 4.00
5 let, 10 mesecev
Kaj se dogaja s kriptovaluto podjetja, ki spreminja ljubljanski BTC
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,62
6
Slovensko kriptopodjetje Eligma, ki razvija platformo za hitro in učinkovito nakupovanje prek spleta ter v ljubljanskem BTC preizkuša pilotni projekt plačevanja s kriptovalutami, je pred kratkim organiziralo ICO, to je javno prodajo svoje kriptovalute oziroma kriptožetona ELI. Čeprav so dosegli zastavljeni cilj, je bil ICO manj uspešen od pričakovanj marsikoga, podobno pa se zdaj dogaja s ceno njihove kriptovalute. Po prihodu na odprti trg je strmoglavila, z njo pa trguje komaj kdo.
Eligma je kriptožeton ELI med javno prodajo (ICO), to je obdobje, ko je kriptožeton lahko kupil vsak, prodajala po ceni 0,1 ameriškega dolarja oziroma okrog 0,085 evra.
Skupaj s predprodajo so jih prodali skoraj 128 milijonov ter ob upoštevanju določenih popustov in bonusov z njimi v blagajno podjetja pripeljali 10,056 milijona ameriških dolarjev oziroma okrog 8,6 milijona evrov novih sredstev za nadaljnji razvoj platforme Eligma in plačilnega sistema Elipay, ki ga trenutno že preizkušajo v ljubljanskem nakupovalnem središču BTC.
150 prostovoljcev lahko od prejšnjega ponedeljka v ljubljanskem nakupovalnem središču BTC City že preizkuša plačilno aplikacijo Elipay, ki jim na 24 lokacijah omogoča nakupovanje s kriptovalutama bitcoin in bitcoin cash.
Vlagatelji v ELI za zdaj precej v minusu
Vlagatelji, ki jih je Eligma pritegnila, bilo jih je skoraj 1.700, so lahko kriptožetone ELI kupili s kriptovaluto ether (ali ethereum). Tisti, ki so to storili v upanju na hiter zaslužek, pa ne morejo biti ravno zadovoljni, saj so vsaj za zdaj precej v minusu.
Cena kriptožetona ELI je na peščici borz, kjer je z njim za zdaj mogoče trgovati, namreč nižja za skoraj tri četrtine.
Takole se je gibala cena kriptožetona ELI po prihodu na trg, kar je bilo pred skoraj natanko enim mesecem. Začetne cene 0,1 dolarja ni presegla niti enkrat, po podatkih spletne strani coincodex.com pa je bila v ponedeljek zvečer od nje nižja celo za okroglih 75 odstotkov. Na dveh borzah, kjer se z ELI še aktivno trguje, kriptožetonu kaže malce bolje, a ne veliko bolje.
Na kriptoborzi Bancor, ki je kriptožeton ELI sprejela 18. maja, je bila njegova cena v ponedeljek zvečer samo 0,028 ameriškega dolarja oziroma 2,4 evrska centa. Majhen je bil tudi promet, saj so uporabniki Bancorja v zadnjih 24 urah med sabo izmenjali za le 94 evrov kriptožetona ELI.
S kriptožetonom se malce bolj intenzivno trguje na borzi Livecoin, kjer je promet z ELI v zadnjih 24 urah dosegel vrednost okrog 3.300 evrov, medtem ko trgovanja z ELI na borzah Coinbe in Idex že nekaj časa ni bilo.
Na večje borze (Binance, OKEx, Kraken) se Eligmi še ni uspelo uvrstiti, prav tako je ne najdemo na spletni strani Coinmarketcap, kjer so naštete vse vidnejše kriptovalute in kriptožetoni.
Podjetje Eligma so soustanovili podjetniški guru Dejan Roljič (desno), oče startup pospeševalnika ABC Accelerator Matej Gregorčič (levo), ki je tudi direktor uspešnega podjetja Viberate, in Jože Mermal (na sredini), predsednik uprave BTC City.
Eligma: za trenutno stanje so krive razmere na trgu kriptovalut
Pri Eligmi so nam pojasnili, da je za trenutno nizko ceno njihovega kriptožetona najverjetneje kriva depresija na svetovnem trgu kriptovalut, saj največje, prevsem bitcoin in ethereum,, z nekaj manjšimi prebliski vztrajno padajo že vse od januarja letos.
Volumen trgovanja s kriptožetoni ELI na tistih borzah, ki ga gostijo, pa je po njihovem mnenju majhen zato, ker ga lastniki po takšni ceni preprosto niso pripravljeni prodati. Jasno je, zakaj - izgubili bi ogromen delež prvotne naložbe.
Opozorili so tudi, da gre pri Eligmi za dolgoročen projekt, in ne za poslovno priložnost, ki bi nekomu omogočila, da hitro obogati. "Ponosni smo, da se tega zavedajo tudi naši podporniki. Cilj naše prodaje žetonov je bil čim bolj razpršiti njihovo lastništvo in na tak način pridobiti številne manjše podpornike, in ne takšnih, katerih namen bi bil le hiter zaslužek," so pojasnili.
Kot smo že omenili zgoraj, je v prodaji kriptožetonov ELI sodelovalo okrog 1.700 vlagateljev, prodanih pa je bilo 128 milijonov kriptožetonov. To pomeni, da ima vsak od njih v povprečju 75.000 kriptožetonov ELI. Resnična slika dejanske razpršenosti je verjetno precej drugačna, saj je kar 60 odstotkov vlagateljev v kriptožeton ICO prispevalo natanko en ether ali manj, kar pomeni, da so kupili največ 8.000 kriptožetonov ELI. Večina kriptožetonov je v lasti manjšine, ki je prispevala od 10 do več kot 50 enot kriptovalute ether.
Pri Eligmi so za Siol.net še izrazili prepričanje, da bo k dolgoročni obstojnosti kriptožetona ELI največ prispeval razvoj njihovih storitev, kjer ga bo tudi dejansko mogoče uporabiti. Ali bo na račun tega zrasla njegova cena na kriptoborzah, pa je za zdaj zaradi nepredvidljivosti trga kriptovalut še nemogoče napovedati.
Kaj počnejo z milijoni, ki so jih dobili od vlagateljev?
Eligma 8,6-milijonskega kapitala, ki so ga v podjetju pridobili s prodajo kriptožetonov, še ni zapravljala. "Trenutno se poslovanje Eligme financira izključno iz predpridobljenih investicij," so pojasnili.
Del pridobljenega denarja so sicer zamenjali v fiat valuto (evre) in s tem zmanjšali finančno tveganje. Sredstva od prodaje kriptožetonov so namreč pridobili v kriptovaluti ether, katere cena pa lahko v vsakem trenutku že zaradi najmanjšega dražljaja na trgu zelo upade in občutno zmanjša skupno vrednost svežega kapitala.
Preberite tudi:
6