Groza, solidarnost in laži - vlogi Facebooka in Twitterja pri krizah, kot je pariška

FaFacebook, Twitter, Instagram in druga družbena omrežja je zajel val obsojanja in komentiranja petkovega terorističnega napada v Parizu in sočustvovanja z žrtvami ter njihovimi svojci. Novice o nepričakovani tragediji so se po eksploziji, ki jo je bilo mogoče slišati na štadionu Stade de France in živem televizijskem prenosu nogometne tekme, najprej pojavile prav na omenjenih platformah. Te so v zadnjih letih postale glavni mediji za obveščanje javnosti o tovrstnem dogajanju. Poročevalec s terena lahko danes postane vsak uporabnik pametnega telefona S profilom na družbenem omrežju ter telefonom s kamero in internetno povezavo lahko poročevalec s terena namreč postane vsak. Širjenje novic pa je z deljenjem objav med neskončnimi krogi uporabnikov in opremljanjem vsebin s tako imenovanimi hashtagi, ki objave na določeno temo zberejo na enem mestu, bliskovito.

What a mess #terroristattack #France #paris#hostages #justhappened #sadness #thisishuge #awful #religion

A photo posted by Liz (@misslizitis) on Nov 13, 2015 at 2:56pm PST

Groza Zaradi tega smo v tovrstne tragedije danes vpeti precej bolj kot nekdaj, nekateri tudi bolj, kot želijo biti. O tem, kaj se je 11. septembra 2001 po trkih potniških letal v Svetovni trgovinski center dogajalo v najvišjih nadstropjih nebotičnikov, vemo zelo malo. Včeraj pa so internetno javnost o poteku dogodkov na Facebooku obveščali celo talci teroristov v koncertni dvorani Bataclan, kjer je umrlo več kot 100 ljudi, da brezštevilnih objav iz neposredne bližine streljanja v barih in restavracijah sploh ne omenjamo.

Benjamin Cazenoves, eden od tistih, ki so preživeli napad na koncertno prizorišče Bataclan: Še vedno sem v Bataclanu. Hudo sem ranjen. Talce ubijajo enega za drugim.

Številne fotografije in videoposnetki dogajanja, ki od petka zvečer krožijo po Instagramu, Facebooku, Twitterju, realnost in grozo terorističnega napada v Parizu tako prinašajo na naše velike in male zaslone. Za podobami ranjencev, trpljenja, bolečine in s krvjo obarvanih pločnikov bi morali včasih brskati po spletnih straneh dvomljivega porekla (katerih, ne povemo), danes pa so oddaljene le en klik ali pritisk prsta na bližnjico do družbenega omrežja.

#prayforparis #republique#paris

A video posted by Hubert (@hubert_kopec) on Nov 13, 2015 at 2:56pm PST

Pomoč in solidarnost Ogromnega družbenega dosega pa Facebook, Twitter in druge platforme ter njihovi uporabniki ne izkoriščajo le za širjenje informacij, temveč tudi za organizacijo pomoči.

Facebook je v petek že kmalu po objavah prvih vesti, da so v Parizu udarili teroristi, tamkajšnjim uporabnikom ponudil mehanizem Safety Check, s katerim so lahko sorodnikom in prijateljem sporočili, da je z njimi vse v redu. Safety Check sicer ni novost, Facebook ga je v zadnjem letu aktiviral že petkrat, vsakič ob naravnih nesrečah. Ena od njih je bil aprilski potres v Nepalu.

Na Twitterju so se pariški uporabniki za pomoč drugim angažirali kar sami. Pod oznako (ali #hashtagom) #PorteOuverte so drugim uporabnikom v času po terorističnih napadih ponujali začasno zavetje, da se jim domov ne bi bilo treba vračati po ulicah Pariza, kjer je bilo še vedno nevarno.

Na vseh družbenih omrežjih se sicer pojavljajo trend izražanja solidarnosti v podporo žrtvam petkovega terorističnega napada v Parizu in njihovim svojcem. Facebook, na primer, uporabnikom omogoča, da svojo sliko profila prekrijejo s transparentno zastavo Francije.

Neresnice in nestrpnost Kot begunska problematika je tudi teroristični napad v Parizu na družbenih omrežjih že sprožil poplavo govoric, nestrpnih komentarjev in natolcevanj, pri katerih gorečnost čustev in politične inklinacije prevladajo nad objektivnostjo, razumom in upoštevanjem dejstev.

Le nekaj ur po napadu so se na Facebooku in Twitterju na primer pojavile domneve, da naj bi se francoski državljani za teroristični napad na Pariz že maščevali. Napadli in zažgali naj bi zatočišče beguncev z Bližnjega vzhoda v Calaisu. A kot je poročal britanski portal Dailymail, se je v begunskem taborišču v Calaisu ogenj vnel zaradi napake na električni napeljavi. Umrl ni nihče.

Številni uporabniki Twitterja so tudi delili objavo kandidata za novega predsednika ZDA Donalda Trumpa, v kateri se je dotaknil terorističnega napada v Parizu. A ne včerajšnje, v kateri je izrazil obžalovanje nad dogodkom, temveč januarsko, ki jo je objavil po napadu na uredništvo satiričnega časnika Charlie Hebdo. V njej se je spraševal, kako se je lahko kaj takega zgodilo v Franciji, državi z eno najstrožjih zakonodaj na področju posedovanja strelnega orožja, in s tem posredno kritiziral pozive k zaostritvi istih regulacij v ZDA.

Isn’t it interesting that the tragedy in Paris took place in one of the toughest gun control countries in the world?

— Donald J. Trump (@realDonaldTrump) January 7, 2015

Objavo le je v nekaj urah po napadu v Parizu delilo ogromno uporabnikov Twitterja. Številni, ki so najprej spregledali januarski datum objave, so delitev že umaknili.