Petek, 6. 1. 2017, 17.46
6 let, 6 mesecev
Ali ruske oblasti in vojska izkoriščajo obsojene kiberkriminalce?
Rusija hekerjem: Delajte za vlado ali pa za rešetke!
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,50
Rusija naj bi obsojencem za računalniške vdore in ostale oblike računalniškega kriminala namesto zaporske celice ponujala delo v posebnih enotah za napadalne računalniške operacije.
Leta 2013, ko naj bi Rusi začeli tovrstno obliko "rehabilitacije" obsojenih računalniških kriminalcev, naj bi vsaj eden usposobljeni in zakoniti ruski strokovnjak računalniške varnosti zapustil svojo domovino in poiskal azil na Finskem, ker ni želel sodelovati pri vladno vodenih računalniških napadih.
Vojne se ne vodijo več (samo) z orožjem, temveč (tudi) s tipkovnicami
Aleksandr B. Vyarya, ki je med drugim računalniško varnost zagotavljal tudi neodvisnim in opozicijskim medijem v Rusiji, je zbežal, ko je odklonil sodelovanje pri izvajanju napada odklonitve storitve (Denial of Service) pod moskovsko taktirko z orodjem, ki so ga ruske oblasti načrtovale kupiti od bolgarskih razvijalcev, še poroča časnik New York Times. Ta bolgarski program je med drugim že uspešno sesul tudi spletno mesto ukrajinskega obrambnega ministrstva in rusko spletno stran slon.ru.
Strokovnjak računalniške varnosti, ki je svoje poklicno življenje namenil varnemu računalništvu, ni želel pomagati ruski vojski pri izvajanju napadov, ker pa se je bal posledic svoje odločitve, je sklenil, da bo zanj varneje, če zapusti Rusijo.
Gerasimova vojaška doktrina, imenovana po generalu Valeriju Gerasimovu, je dokončno javno razkrila vojaško vpletenost v kibervojno in zabrisala meje med klasično vojno z orožjem in spopadi v virtualnem svetu, ki so lahko še bolj uničujoči.
"Sodelavce" iščejo na razne načine
Oglasi za zaposlovanje, ki obljubljajo odlično poklicno pot v službah nacionalne računalniške obrambe, niso neobičajni niti zunaj meja ruske federacije – veliko bolj zgovorno je, kadar ti odprto iščejo strokovnjake za "popravke, pomanjkljivosti in varnostne luknje". Tako v Rusiji kot tudi v zahodnih državah obveščevalci in druge ustanove iščejo hekerje in računalniške strokovnjake za svoje (ne)čedne posle v interesu nacionalne varnosti na raznih hekerskih srečanjih in konferencah.
Ruski obrambni minister Sergej K. Šoigu je že leta 2013 na srečanju rektorjev ruskih univerz v Moskvi poudaril, da predano iščejo programerje za svoje vrste – in ob tem gotovo Rusi niso osamljeni. Tako je, še poroča New York Times, ameriška obveščevalna agencija NSA lani kar 1.400 srednješolcem zagotovila brezplačne poletne počitnice, kjer so jih učili osnov hekiranja, poseganja v računalniške programe in računalniško zaščito.
Toda reševanje primerno usposobljenih zapornikov pred na videz neizogibnim časom za rešetkami v zameno za delo v vladnih hekerskih postojankah ostaja, vsaj za zdaj, ruska posebnost – vsaj kar zadeva javno dostopne informacije.
Nekaterim takšna svoboda le ni sprejemljiva
Toda za vse računalniške nepridiprave nakup svobode z delom v vladnih hekerskih laboratorijih ni vabljiva možnost. Tako je leta 2013 fizik Dimitrij A. Artimovič, ki je za zapahi pristal zaradi svojega programa za pošiljanje množične nenaročene pošte (spam) z oglasi za izdelke za (domnevno) izboljšanje spolne izkušnje moških, raje izbral sojenje, kot pa da bi svoja znanja delil z oblastmi. Prisodili so mu eno leto v kazenski koloniji.
