Vse najboljše, Vojvoda: 20 let Duke Nukem 3D, ene najpomembnejših iger vseh časov

Duke Nukem 3D je bil tretji naslov v seriji Duke Nukem, ki jo je leta 1991 začel izdajati ameriški razvijalec in založnik iger Apogee (pozneje se je preimenoval v 3D Realms). Prvi in drugi del serije sta bili od strani gledano akcijski pustolovščini, v katerih je igralec Duka, naslovni lik, premočrtno vodil skozi stopnje z naraščajočo težavnostjo. Tretji del, Duke Nukem 3D, je dvodimenzionalnima predhodnikoma dodal še eno dimenzijo in bil veliko bolj podoben igrama Doom II in Dark Forces, ki sta takrat veljali za vrhunec prvoosebnih strelskih iger. V njih igralec vidi le orožje svojega lika, sovražnike pa odstranjuje skozi merek na sredini zaslona. A čeprav je sodil v isto zvrst, se Duke Nukem od njenih takrat najodličnejših predstavnikov ne bi mogel bolj razlikovati. Šlo je za prelomnico, ki je na novo definirala prvoosebne strelske igre in položila temelje, ki trdno stojijo še danes.

Pet razlogov, zakaj so ob prvem igranju Duka 3D čeljusti padale po tleh - Razgibanost in interaktivnost okolice: Stopnje v Duku 3D so bile popolno nasprotje od takrat prevladujočih togih in premočrtnih stopenj v drugih igrah. Mogoče je bilo najti druge poti do cilja – igralec se je lahko plazil po jaških in kanalizaciji, vstopal skozi druga vrata, letel z raketnim nahrbtnikom.

Ob tem je bilo mogoče upravljati z večino elementov okolice – prižigati in ugašati luči, razstreliti plinske jeklenke, gledati skozi varnostne kamere, razbiti ogledalo, na avtomatu kupiti pijačo.

V Duke Nukem 3D so se pojavili tudi zametki spreminjanja reliefa stopnje za napredovanje v naslednjo. Spomnimo se vsaj dveh primerov – potresa v prelomnici Sv. Andreja in zrušenega nebotičnika. To so elementi igranja, ki danes veljajo za samoumevne, takrat pa so predstavljali pravo revolucijo.

- Večplastna akcija: Čeprav je bilo srž Duka 3D streljanje, je imel igralec možnost uporabe pripomočkov, ki so boju dodali več globine. Z očali za nočno gledanje smo sovražnike bolje videli v temi, s posebnimi škornji smo lahko hodili po lavi ali kislini, HoloDuke pa je pokazal hologram glavnega junaka, ki je zmedel nasprotnike. Duke si je lahko tudi vbrizgal steroide in tekel hitreje ter brcal siloviteje.

- Pop-kulturne reference: Duke se je norčeval iz cele vrste znanih filmov in videoiger. Njegove opazke so se med drugim nanašale na Dan neodvisnosti, Žrelo in Quake, igralec pa je lahko naletel na trupla Indiane Jonesa, Luka Skywalkerja (Vojna zvezd) in Terminatorja. Našli smo celo mrtvega vesoljskega marinca, glavni lik iz serije igre Doom. Med sovražniki so se pojavili tudi prašiči v policijskih uniformah, kar je bilo norčevanje iz ameriških policistov. V ZDA je pig ali prašič slabšalni izraz za može postave.

- Domačnost: Dogajanje v Duke Nukem 3D je postavljeno v alternativno različico bližnje prihodnosti, v kateri Zemljo napadejo Nezemljani. Kljub temu je igralec obiskal precej lokacij, ki so mu bile verjetno znane iz resničnega življenja – restavracijo, kiosk, štadion, videoteko. Tudi to je bil dejavnik, ki je igralcu pomagal, da se je v dogajanje zatopil in ga doživljal še bolj intenzivno. - Zapomnljiv in karizmatičen glavni lik: Duke (ali Vojvoda po naše) je bil prvi res karizmatičen lik iz katere koli videoigre. Plavolasi mišičnjak je svojo osebnost igralcu razodeval na slehernem koraku – rad je imel pobijanje vesoljcev, preklinjanje in lepa dekleta. Po malodane nemih junakih iz sorodnih iger Wolfenstein 3D, Doom in Quake, ki so se oglasili le, ko je bilo treba zaječati ob prejetem udarcu, je bil Duke prava osvežitev. Izustil je tudi številne duhovite izjave, ki so postale del kulturne dediščine v svetu videoiger.

Oznaka 18+ je bila na škatli z igro z razlogom Čeprav Duke Nukem 3D ni skoparil z nasiljem, s preklinjanjem in številnimi žaljivimi opazkami, je morda največ kontroverznosti zakuhala golota. Igralec je lahko namreč obiskal nočne klube s striptizetami, ki jih je bilo mogoče obdarovati z dolarskimi bankovci. Ob vsaki tovrstni gesti je striptizeta razgalila svoje oprsje. Če je igralec striptizeto ubil, je v zrak zletel roj bankovcev.

Kritiki nasilja v igrah so takrat zmotno trdili, da igra spodbuja pobijanje nemočnih žensk in da igralca zanj nagradi s točkami. To ni bilo res, saj se je ob uboju striptizete pojavilo še več sovražnikov. A negativna medijska izpostavljenost je bila dovolj, da je razvijalec 3D Realms na nekaterih trgih izdal cenzurirano različico Duka 3D.

Antičefur Duke Nukem 3D je živel še dolgo po izidu, eden glavnih razlogov za to pa je bila odprtost igre za ljubiteljske modifikacije. Skupnost igralcev je ustvarjala številne nove stopnje in celo popolne predelave izvirnika.

Eno smo naredili tudi Slovenci – pretirano patriotski, a zelo priljubljeni Antičefur 3D je igralca postavil v vlogo Janeza Prešerna, pripadnika Osvobodilne slovenske armade. Njegova naloga? Premagati vse "čefurje", v trenirke odete potomce balkanskih priseljencev v Slovenijo.

"Končano bo, ko bo končano!" 3D Realms je nadaljevanje Duka 3D, Duke Nukem Forever, napovedal leta 1997, nato pa se na vprašanja o izidu poldrugo desetletje odzival z zgornjo repliko. Duke Nukem Forever ali DNF je postal tarča številnih šal, saj zaradi rekordno dolgega razvojnega cikla nihče ni pričakoval, da ga bo kdaj videl na svojem računalniškem zaslonu. 3D Realms se je ob tem za nameček zapletal v sodne boje z založniki in odpustil del razvojne ekipe.

Duke Nukem Forever je, potem ko so 3D Realmsu pri dokončanju projekta začela pomagati tri podjetja (Gearbox, Piranha Bytes in Tryptich Games), vendarle izšel junija 2011, petnajst let po začetku razvoja in štirinajst let po prvi napovedi. Odziv kritikov in igralcev je bil mlačen, igre z za tisti čas že zastarelo igralno mehaniko in povprečno grafiko pa ni mogel rešiti niti karizmatični in mačistični Vojvoda.