Se zavedate vrednosti podatkov pri reševanju poslovnih izzivov?

Količina podatkov, ki jih imajo podjetja na voljo, eksponentno narašča. O njihovi vrednosti za boljše poslovanje smo se pogovarjalu z Boštjanom Kožuhom iz podjetja SAS.
Se zavedate vrednosti podatkov pri reševanju poslovnih izzivov?

V zadnjih letih pogosto naletimo na zvenečo skovanko big data kot eden ključnih tehnoloških trendov. Kako bi ta koncept pojasnili laiku? Big data ali masivni podatki po slovensko je v zadnjem času res vroča tema, žal pa se vse prepogosto poudarjata zgolj njen tehnološki vidik in pa beseda big. Sprejeta definicija masivnih podatkov govori o podatkih, ki jih opredeljujejo vsaj tri dimenzije – velikost, hitrost in raznolikost. Meni je najbližje interpretacija, da se z izzivom masivnih podatkov srečamo, ko ne moremo analizirati vseh podatkov, ki jih želimo, ali jih ne moremo analizirati na način, ki bi si ga želeli, ali pa jih ne moremo analizirati dovolj hitro. Vzroki za to so lahko prevelika količina podatkov, prehitro se spreminjajoči podatki, pomanjkanje strukture v podatkih ali pa premalo znanja in ambicij za izkoriščanje in povezovanje podatkov.

Velika količina podatkov uporabnika prestraši in zmede. Kako sodobna orodja rešujejo to težavo? Količina podatkov, ki jo človeštvo vsak dan generira, zares lahko postaja zastrašujoča – še posebej, ker se bo količina samo še povečevala. In ravno zato je šel sprva razvoj tehnologij big data v smeri čim bolj učinkovitega shranjevanja in nato dostopa do teh podatkov. Danes pa sta ključna dva druga vidika – uporaba analitičnih metod, ki nam omogočajo, da identificiramo in nato shranjujemo ter obdelujemo samo relevantne podatke, ter uporaba analitike in analitično podprte vizualizacije. Te rešitve nam omogočajo, da na eni strani postavljamo prava vprašanja, na drugi pa razumemo in osmislimo odgovore.

Katere težave rešuje tak pristop – je to ozka, specializirana rešitev ali nova paradigma, ki se lahko aplicira na vse vrste panog in poslovnih problemov? Kako zbrani podatki dejansko privedejo do odločitev? Gre dejansko za novo paradigmo, ki v ospredje postavlja podatke kot eno izmed ključnih osnovnih sredstev, na katerih je osnovana konkurenčna prednost podjetij. Neposredno v obliki t. i. data produktov in posredno kot osnova za sprejemanje odločitev. V poslovnem odločanju se big data uporablja na dva načina: prvi način predstavlja reševanje znanih problemov (npr. preprečevanje odtekanja strank, identificiranje in preprečevanje goljufij, oblikovanje personalizirane ponudbe za stranko ipd.), kjer lahko z uporabo večjih količin podatkov dobimo bolj natančne informacije – in se z njihovo pomočjo bolj učinkovito odločamo. Drugi način pa leži v generiranju novih spoznanj, idej in priložnosti, ki jih danes sploh še ne poznamo, vendar pa se že odražajo v podatkih. In tu leži največja vrednost tehnologije big data oziroma masivnih podatkov – v generiranju novih poslovnih priložnosti.

Katere panoge imajo največ koristi od tega pristopa? Kakšna so pričakovanja glede prihodnosti? Lahko rečemo, da so različne panoge različno "podatkovno intenzivne", vendar pa potencial izkoriščanja tehnologije big data obstaja prav v vseh panogah – tako kot si lahko trgovska veriga s poznavanjem strank pomaga pri načrtovanju prodajnega asortimana ali pri upravljanju tveganja, si lahko zavarovalnica pomaga pri zmanjševanju prevar, država pri pobiranju davkov ali preprečevanju kriminala, zdravniki pri zdravljenju bolnikov, znanstveniki pri odkrivanju novih pojavov ipd.

Prihodnost razvoja uporabe tehnologije big data je jasna – večje bogastvo generiranih podatkov in večje število naprav, ki bodo generirale podatke in se medsebojno povezovale, bodo prinesle nove možnosti odkrivanja zakonitosti našega delovanja in poslovanja. S tem pa bodo nastajale vedno nove izjemne priložnosti za tista podjetja, ki bodo na to pripravljena – najprej organizacijsko, nato tudi tehnološko.

Gre za luksuz velikih in bogatih korporacij ali dostopno konkurenčno prednost tudi za mala in srednja podjetja? Tehnologija big data postaja vse bolj dostopna in dosegljiva tudi manjšim podjetjem in s tem se samodejno povečuje tudi uporaba tega pristopa v segmentu srednjih in manjših podjetij. Interpretacijo besede big moramo namesto v kontekstu velikosti organizacije razumeti v kontekstu velikosti razmišljanja in idej – te pa so lahko velike tudi v garažnih podjetjih. Tu pa je ključen izziv zbiranja in interpretiranja masivnih podatkov, saj uporaba tehnologije big data še ne pomeni, da bo podjetje tudi pridobilo konkurenčno prednost – ne glede na to, ali je majhno ali veliko.

Katere so po vašem mnenju kritične poslovne odločitve, ki bi bile s tovrstnim pristopom sprejete drugače? Vse odločitve temeljijo na informacijah – čim bolj kakovostne in natančne so te informacije, tem boljša je lahko odločitev. Na splošno bi lahko odločitve razdelili v dva sklopa: odločitve, ki temeljijo na poznavanju vedenja in vzgibov strank, ter odločitve, pri katerih je ključno poznavanje delovanja sistema. V vsakem primeru nam tehnologija big data (če znamo pravilno vprašati, seveda) prinaša spoznanja, ki lahko spremenijo naše poslovne modele ali pa poslovanje spremenimo v smer, ki se nam pred tem ni zdela intuitivna. Podjetje se tako lažje odloči ali lansirati določen izdelek ali ne, v katero smer prilagodi ton komunikacijske kampanje, reorganizira proces podpornih storitev, optimizira svoje poslovanje ali pa sploh prepozna novo priložnost na trgu.

Te rešitve nekaj stanejo – kakšen je v primerjavi s tem strošek "ne vedeti"? Kam vodi nepoznavanje ali nerazumevanje ključnih poslovnih parametrov? Odgovor na vprašanje o strošku nepoznavanja oz. vrednosti dobre odločitve je sveti gral uporabe analitike in informacij. V vsakem primeru mora uvedena rešitev prinašati vrednost, ki je večja od investicije, pri čemer pa je vrednostni potencial zelo odvisen od potenciala zaposlenih v podjetju in od že omenjene velikosti razmišljanja.

Če na osnovi prave informacije sprejmemo odločitev, da izdelka npr. ne prodamo podjetju, ki nam računa ne more plačati, je vrednost natančno merljiva, a največkrat relativno majhna – če pa na drugi strani z uporabo informacij najdemo novo, še neprepoznano priložnost na trgu, potem je lahko učinek gromozanski, vendar pa ga ne moremo vnaprej izmeriti in vključiti v kalkulacijo ROI. Pri razmišljanju o vrednosti je ključno ravno zadnje – torej zavedanje, da ne vemo vsega in da ravno v tem leži priložnost.

Podatki sami po sebi in rešitve za delo z njimi so eno, kultura v podjetju je drugo – ali je eno brez drugega sploh uporabno? Kakšna je tu vloga vodstva? Tehnologijo lahko uvedemo, ne moremo pa preprosto uvesti nove organizacijske kulture, ki je za uspeh iniciative big data ključna. Ta namreč po eni strani zahteva bistveno večjo povezanost med različnimi oddelki v podjetju in zunanjimi partnerji, saj se podatkovni viri iz različnih delov organizacije med seboj močno prepletajo, po drugi strani pa rešitve big data zahtevajo tudi večjo odprtost in demokratizacijo informacij v podjetju. Vodstvo, njegov zgled in vizija so pri tem procesu organizacijske preobrazbe ključni.

Še pomembnejši pa so pri spremembi v organizacijski miselnosti – sprejemanju napak in njihove vloge v procesu oblikovanja novih produktov in poslovnih modelov. Uspeha namreč ne moremo več zgolj logično načrtovati, temveč se velike nove ideje zelo pogosto rodijo naključno ali po seriji napak – in pri tem bo tehnologija big data v prihodnosti ena od gonil razvoja idej, ki bodo prinesle merljivi uspeh.

SAS je vodilni globalni specialist na področju poslovne analitike, ki daje podjetjem »moč znanja« od leta 1976. Njegove rešitve se uporabljajo na več kot 70.000 lokacijah v 134 državah, zaupa mu 91 izmed 100 najuspešnejših podjetij iz seznama Fortune. SAS Adriatic Region s sedežem v Ljubljani je bilo ustanovljeno pred 20 leti kot del globalne mreže in deluje v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni Gori, na Kosovu, v Albaniji in Makedoniji. Sodeluje z več kot 90-imi strankami v regiji, od katerih se jih 97 % vsako leto odloči podaljšati sodelovanje z njimi.
Mag. Boštjan Kožuh se že več kot 11 let ukvarja z različnimi vidiki razumevanja, prikaza in uporabe podatkov. Diplomiral je na Ekonomski Fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 2007 tudi dokončal tudi podiplomski študij informacijsko-upravljalskih ved s področja rudarjenja po podatkih. Zaposlen je v podjetju SAS kot vodja področja poslovnega obveščanja, v okviru katerega je zadolžen tudi za področja vizualizacije podatkov, masivnih podatkov (Big Data) in analize socialnih omrežij. Redno objavlja članke ter sodeluje na mednarodnih in domačih konferencah, kjer je prejel več nagrad za prispevke s področja vizualizacije, rudarjenja po spletu in poslovnega obveščanja. 

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano