Petek, 6. 7. 2012, 11.14
7 let, 11 mesecev
Christoph Waltz: Pripravljen sem delati kjerkoli, a ne karkoli
"Med snemanjem filma smo se pogovarjali o tem, da mora imeti vsaka generacija svojo različico filmske adaptacije zgodbe Trije mušketirji," je v enem do intervjujev povedal Christoph Waltz, petinpetdesetletni igralec, ki ga je skorajda zaslepljujoč soj medijskih luči obsvetil, ko smo ga pred nekaj leti na velikem platnu videli kot sadističnega nacija Hansa Lando v Tarantinovih Neslavnih barabah. Še več – za stransko vlogo mu je akademija podelila tudi prestižni kipec.
Takoj, ko so Neslavne barabe ugledale velika platna, pa so se kot preteči ognjeni zublji, ki v filmu pokončajo nacije, v svetu sedme umetnosti razširile besede o njegovi mojstrski, do potankosti dodelani igri, ki mu je hkrati prinesla tudi pisan šopek nagrad.
Povratek na staro celino mu je prinesel delo v nemških in avstrijskih gledališčih, zatem pa se je s svojo ženo preselil v London. Da bi si zagotovil karseda redno plačo, se je začel ukvarjati s televizijskim igranjem. Čeprav je nastopil v nekaj filmih spoštovanih režiserjev, kot sta denimo Poljak Krzysztof Zanussi in Nemec Oskar Roehler, se je uveljavil predvsem kot karakterni igralec, čigar velik odstotek dela je veljal za precej rutinskega.
Eno od njegovih izjemnih vlog smo lahko letos videli tudi v naših kinematografih, in sicer v najnovejšem delu Romana Polanskega Masaker– pronicljivo komično o dramo o človeški naravi in naravi sodobne družbe. V njej se je Waltz vživel v kožo hladnega, od svojega dela odvisnega Alana Cowena.
"Gledalci se z liki v filmu poistovetijo," je nekoč razmišljal ob vprašanju, kaj se nauči od svojih nenavadnih likov. "To počnejo zaradi želje po izkušnji, ne da mi morali trpeti njene posledice. Igralec, ki se v vlogo vživi na drugačen način, je tej izkušnji še nekaj korakov bližje. To, kar počne njegov lik, tudi on dejansko počne, le da se mu ni treba ukvarjati s posledicami teh dejanj – drugače bi bilo, če bi kaj takega storil v resničnem življenju. Tematika tovrstnih različnih plasti resničnosti je zelo zanimiva. Film je edinstvena resničnost, enako tudi igranje posamezne vloge. Seveda pa ne gre za isto resničnost, ko če bi to doživeli v svojem, tako imenovanem pravem oziroma resničnem življenju."
Spodaj si lahko ogledate, kaj je, potem ko je prejel oskarja, Waltz povedal na oddaji Davida Lettermana.