Četrtek, 23. 3. 2017, 4.53
6 let, 6 mesecev
Na slovenski avtomobilski salon tudi po odgovore o novi dobi mobilnosti
V razmislek: Vozimo uro na dan, a za to zapravimo skoraj pol plače #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,58
3
Slovenski avtomobilski salon ne bo ponudil samo veliko avtomobilskih novosti na enem mestu, ampak tudi konkretne odgovore o spremembah paradigme transporta, pravi David Jurič, predsednik sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije. V mobilnost Slovenci investiramo nespametno oziroma neučinkovito, saj razmerje med stroški in uporabo ni v ravnovesju.
Kaj je sploh bila tista ključna želja avtomobilskih zastopnikov, uvoznikov, da ste se odločili obuditi domači salon? Zakaj torej salon znova ponuditi Sloveniji?
Na avtomobilskem salonu v Ljubljani bodo obiskovalci imeli vpogled v zanimivo tehniko in tudi bližino prihodnost mobilnosti nove dobe.
Glede na to, da je svet avtomobilizma stvar, ki je zanimiva širšemu občinstvu, je bilo to obdobje res predolgo, ko avtomobilisti na enem mestu nismo mogli predstaviti svojih novosti. Mi si optimistično želimo tja do 100 tisoč obiskovalcev v tem tednu od 27. marca do 2. aprila.
Predvsem pa bi radi pokazali ne le samo novosti, nove modele avtomobilov, ampak javnost ozaveščali tudi o spremembah paradigme transporta in svoj delež prispevali še k čistejšemu okolju in varnejšemu prometu. Ravno tako bo pri nekaterih zanamkah na voljo vpogled v nove tehnologije, ki niso nujno povezane s samovozečimi avtomobili, ampak predvsem na okoljske dejavnike.
Avtosalon Ljubljana 2017: Tloris, seznam razstavljalcev, urnik, gosti ...
David Jurič o praktičnosti samovozečih avtomobilov: Predstavljajte si, da vam popoldne ni treba voziti otrok na razne dejavnosti, ampak za prevoz preprosto poskrbite prek aplikacije na svojem telefonu. Prevoz se pojavi pred vašimi vrati in otroka varno, upoštevajoč vse predpise, pripelje do cilja in ga nato po enakem postopku tudi pripelje nazaj.
Kaj se dogaja na slovenskem avtomobilskem trgu? Gre verjeti optimizmu? Si ljudje želijo novih tehnologij, so pripravljeni investirati v drugačno osebno mobilnost? V več varnosti, v zahtevnejše osebne želje …
Zadnji dve leti opažamo pozitivni trend tudi v smislu realnega domačega slovenskega trga, tudi če ob strani pustimo uradno statistiko prodaje. Uradne številke sicer kažejo, da domača avtomobilska potrošnja že tretje leto raste. V letu 2016 je trg zrasel za 2,3 odstotka, letos pa predvidevamo še dodatna dva odstotka plusa. Od tega bo osebna potrošnja, se pravi nakupi fizičnih oseb, še celo nadpovprečno rasla. Da, nekako se zdi, da je krize res konec in da se osebni avtomobil in lahka gospodarska vozila kupujejo v vedno večji meri, kar je zagotovo eden od pomembnih razlogov, zakaj smo se po enajstih letih spet odločili organizirati avtomobilski salon Ljubljani.
Med tipičnim delovnim dnevom z gospodarskimi vozili v Londonu opravijo 280 tisoč voženj in pri tem prevozijo skupno 13 milijonov kilometrov. Dostavni kombiji predstavljajo 75 odstotkov prevozov tovora v prometnih konicah, ko je samo v osrednjem območju Londona vsako uro na cestah več kot sedem tisoč vozil.
Koliko zapravi povprečni slovenski kupec, ki iz vašega Fordovega salona odide s ključi novega vozila v rokah?
V povprečju zapravi okrog 18 tisoč evrov. Je pa težko govoriti o enoviti strukturi, starostni in po spolu in po investiciji, po demografski strukturi, ker je od modela do modela ta struktura oziroma profil kupca lahko zelo različna. Imamo modele, kjer so povprečni kupci malo starejši, tak tipični primer je b-max. Imamo pa tudi modele, pri katerih so naši kupci izredno mladi in tudi tehnološki navdušenci. Tak primer bi lahko bil focus.
V prihodnosti boste avtomobilisti doživeli transformacijo poslanstva. Ne boste več samo prodajali avtomobilov, ampak vse več tudi storitve, povezane z mobilnostjo. Kaj menite o mobilnosti po meri, glede na stroške in dejanske potrebe po prevoženih kilometrih, torej zakupljenih paketih mobilnosti?
Projekt, ki ga podpira londonski prevoz Transport for London, vključuje 12-mesečni preizkus 20 novih priklopnih hibridov (PHEV) Transit Custom za znatno zmanjšanje lokalnih izpustov, saj ti dostavniki pri večini mestnih voženj, kot so dostave ali vzdrževalna dela, delujejo izključno z električnim pogonom.
Ja, veliko se že dogaja. V ZDA, v Evropi, pa kar zadeva našo zanamko Ford, največ v Veliki Britaniji. Projekti, ki se odpirajo, so v največji meri vezani na tako imenovani ride-sharing. To se pravi, da si delimo prometno sredstvo. Nič več eden po eden, vsak v svojem avtomobilu, ki izpušča ogljikov dioksid in druge toplogredne pline. Ford ima pripravljen projekt z enim od tovrstnih podjetij, ki jih je prevzel v Ameriki, v katerem bo s priključnim hibridom transitom z 18 sedeži poskrbel za tovrstno deljeno mobilnost v ZDA in Angliji.
Ključna ideja je zmanjševanje gneče na vpadnicah velikih mest in seveda zmanjšati ogljični odtis prometa oziroma poskrbeti za manjši vpliv osebne mobilnosti na okolje. Verjamem, da je to projekt, ki utegne biti zanimiv tudi za Slovenijo. Iz okoliških mest se denimo že zdaj pri prevozu na delo v Ljubljano ljudje dogovarjajo in združujejo prek različnih platform. Fordova iniciativa je temu zelo podobna in verjame, da ni nujno aplikativna samo za velika evropska mesta, ampak lahko poskrbi za varno, poceni in do okolja prijazno mobilnost tudi v Sloveniji.
David Jurič, generalni direktor Summit motors Ljubljana in predsednik sekcije za osebna motorna vozila pri trgovinski zbornici Slovenije o naši osebni mobilnosti: "Povprečen Slovenec za svojo mobilnost, za svoj avtomobil zapravi 40 odstotkov dohodka, v povprečju pa ga uporablja manj kot eno uro na dan."
Kaj pa taka sprememba v miselnosti mobilnosti in lastništva pomeni za družinski stroškovnik? Smo se pri nas sploh pripravljeni odpovedati svetosti pojma "moj avto"?
Ford je z drugimi avtomobilskimi proizvajalci sklenil sporazum o gradnji ultrahitrega omrežja za polnjenje električnih vozil v Evropi.
Težko govorim o natančnih stroških. Ampak dajmo si zelo plastično predstavljati, kaj nam je sploh danes na voljo: osebni avtomobil, klasični taksi in Uber, ki sicer pri nas še ni aktualen, v bližnji okolici pa že. V tem vrstnem redu, kot sem navedel te tri možnosti, se gibljejo tudi stroški. Povprečen Slovenec za svojo mobilnost, za svoj avtomobil zapravi 40 odstotkov dohodka, v povprečju pa ga uporablja manj kot eno uro na dan. To je podatek, ki da misliti. Seveda je taksi nekoliko cenejši, ampak še vedno dražji od Uberja. Zdaj pa si predstavljajmo do okolja prijazno vozilo, ki nima motorja z notranjim izgorevanjem, zaradi tega potroši manj oziroma bolj učinkovito izkoristi energijo, ga praktično ni treba vzdrževati in če je to vozilo avtonomno vozno, brez voznika, torej, nima stroška delovne sile. Učinek na strošek prevoženega kilometra teh novih tehnologij bo blagodejen za končne uporabnike. Taka kombinacija bo ponudila najnižje stroške, kot si jih lahko zamislite. Zrak bo čistejši, potovali pa bomo več in ceneje.
Učinkovitejša mobilnost je ena od temeljnih strategij razvoja urbanih središč. Slovenija bo morala sprejeti izziv in napredek.
Koliko vaših kupcev pa bi bilo v tem trenutku po vašem mnenju pripravljeno volan prepustiti avtopilotu in dizla zamenjati za električni avtomobil ali priključni hibrid?
V Sloveniji si ta hip večina ljudi težko predstavlja, da bi se vozili v avtonomnem avtomobilu, vendar mislim, da bo ta trend morda z nekaj leti zamika zagotovo prišel v Slovenijo. Če drugega ne, bo verjetno motivacija tudi politične narave. Gre za to, da smo v celjski in ljubljanski kotlini imeli težave s kakovostjo zraka, saj so bile kar precej presežene vrednosti z onesnaženostjo z malimi trdimi delci in približno od 20 do 30 odstotkov tega okoljskega problema ustvari prav promet.
Avtonomna električna mobilnost bi zagotovo lahko zmanjšala to težavo. Če bi lahko več ljudi prepeljali v enem avtonomno vozečem kombiju in če bi bil ta kombi električen z nič izpusti, bi zagotovo dihali kakovostnejši zrak. Po drugi strani pa avtonomna vozila dajejo priložnost tudi ljudem, ki zaradi različnih težav, morda gibalnih, ne morejo voziti sami in bi s takimi vozili spet postali mobilni.
David Jurič: V Sloveniji si ta hip večina ljudi težko predstavlja, da bi se vozili v avtonomnem avtomobilu, vendar mislim, da bo ta trend morda z nekaj leti zamika zagotovo prišel v Slovenijo.
Kako pa se z novimi tehnologijami spreminja pogled na avtomobile? Imate občutek, da še vedno vlada zanimanje za tehniko, bi nas moralo skrbeti za obstoj tradicije nacionalne tehniške kulture?
Mislim, da gre za oboje. Mi pri mlajših generacijah, pri milenijcih, že opažamo, da jih zanimajo druge stvari. Ni jim toliko pomembno, kakšen je motor pod pokrovom, naša generacija je bila z vidika mehanike oziroma motoroznanstva bolj tehnološko usmerjena. Mladina pa se danes veliko bolj zanima za povezljivost, za avtomobilske infovmesnike. V avtomobilu želijo početi praktično povsem enake stvari, ko jih počnejo v vsakdanjem življenju. Glede na to, da številne znamke najavljajo avtonomne avtomobile do leta 2020 oziroma 2021, bodo to mogoče tudi lahko počeli. Medgeneracijska razlika se torej pozna, zagotovo pa še vedno tudi v Sloveniji ostajajo avtomobilski tehnični navdušenci.
Medgeneracijska razlika se pozna, zagotovo pa tudi v Sloveniji ostajajo avtomobilski tehnični navdušenci.
Ne morem, da vas ne bi izzval. Mislite, da nas bodo marca leta 2065 na ljubljanski salon avtomobili sami pripeljali pogledat nove avtomobile?
Mislim, da. Za sebe moram odkrito povedati, da bi se težko odpovedal vožnji, ker v tem uživam. Ampak verjetno se bo zgodilo, da drugače preprosto ne bo šlo več. Ena stran tega je seveda okolje, ki sem ga omenjal, pa gneča, ki se pojavlja v večjih mestih in je že praktično nevzdržna, pa seveda varnost. Vedno, ko govorimo o avtonomnih avtomobilih, se moramo zavedati dejstva, da bodo stoodstotno upoštevali cestnoprometne predpise in zato bo tak način vožnje tudi varnejši.
3