Ponedeljek, 11. 9. 2017, 4.00
6 let, 6 mesecev
Vpliv avtosalona v Frankfurtu na poslovanje trgovcev v Sloveniji
Sanje v Frankfurtu, realnost v Sloveniji: koliko in kako drage avte kupimo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,48
Slovenci spet kupujemo več avtomobilov kot v zadnjih letih, pomemben in zelo stabilen "razred" so tudi rabljena vozila. Kako so se spremenile navade nakupa avtomobila in zakaj povprečni Slovenec mesečno za svoj avto zapravi 40 odstotkov prihodkov?
Pred nakupom novega avtomobila precej manj pogosto obiskujemo prodajne salone kot pred 10 ali 15 leti.
Avtomobilski salon v Frankfurtu bo spet dvignil avtomobilske apetite tudi v Sloveniji, kjer so avtomobilski uvozniki spomladi že izpeljali z vidika obiska zelo uspešen ljubljanski avtomobilski salon. Nemogoče je natančno določiti, koliko je izvedba salona vplivala na povišanje prodaje novih osebnih avtomobilov; v prvih osmih mesecih se je ta po uradni statistiki povečala za 11 odstotkov, kar pomeni za okrog pet tisoč vozil več kot v enakem obdobju lani. Prodaja lahkih gospodarskih vozil se je povečala za 27 odstotkov, kar pa pomeni dodatnih 1.700 prodanih vozil več.
David Jurič je predsednik sekcije avtomobilskih uvoznikov, poleg tega pa kot direktor podjetja Summit Motors tudi uvaža vozila znamke Ford.
Koliko prodanih avtov sploh ostane v Sloveniji?
Ta statistika ne upošteva izvoza v tujino, torej tako imenovanih enodnevnih registracij. Marsikateri novi avto je v Sloveniji precej cenejši kot v zahodnoevropskih državah. Ta izvoz izkrivlja podatek, koliko avtomobilov Slovenci dejansko kupimo (in ga doma tudi servisiramo, plačamo nadomestilo za uporabo cest, vinjeto ...), vsak tak prodani avto pa na drugi strani prinaša vsaj kratkoročni zaslužek za avtomobilske trgovce. Njihov posel vsaj v Sloveniji, kjer so lahko avtomobili Volkswagnovega razreda tudi več tisoč evrov cenejši kot v Avstriji, danes ni lahek. Zaznamujejo ga predvsem majhne prodajne marže.
"Uradnih podatkov o enodnevnih registracijah ni. Položaj se bo počasi ustalil, delež teh vozil, ki izginejo iz Slovenije, se umirja na okrog 30 odstotkov. Po naših zadnjih analizah je delež teh vozil morda celo še nekoliko manjši. Slovenski trg tako že tretje leto realno raste," pravi David Jurič, predsednik sekcije avtomobilskih uvoznikov pri Trgovinski sekciji v Sloveniji.
Ljubljanski avtomobilski salon je letos marca obiskalo 75 tisoč obiskovalcev. Obisk bi bil lahko še višji, če bi bil salon organiziran ob dveh koncih tedna. Osnovna ideja organizatorjev je bila izvedba salona na vsaki dve leti. Jurič pravi, da je del članstva sekcije bolj naklonjen izvedbi salona na vsake štiri leta. Odločitev bo odvisna od glasovanja večine članstva.
V Sloveniji približno desetino celotnega avtomobilskega trga predstavljajo rabljena vozila.
Ključni avtomobilski "razred" so rabljena vozila: kraljujejo Volkswagnova golf in passat ter BMW serije 3
"Dva ključna prodajna razreda sta spodnji srednji s 27 in majhni avtomobili z okrog 20 odstotki tržnega deleža. Oba predstavljata skoraj polovico celotnega trga. Opazna je rast majhnih in srednjih športnih terencev oziroma crossoverjev, oba segmenta se gibljeta na okrog 11 odstotkov trga. To ni posebnost Slovenije, enako je tudi drugod po Evropi. Kdor nima avtomobila teh štirih razredov, težko dosega višje prodajne rezultate. Ti štirje razredi predstavljajo okrog 70 odstotkov trga," razlaga Jurič, ki pa ob bok tem štirim najbolje prodajanim avtomobilom postavlja tudi trg rabljenih vozil.
Ta je v namreč v Sloveniji konstanten in nikakor majhen. Rabljena vozila predstavljajo približno desetino trga. Iz statistike prvič registriranih rabljenih avtomobilov je razvidno, kateri avti so v Sloveniji kot rabljeni najbolj priljubljeni. To so volkswagen golf, volkswagen passat in BMW serije 3. Letos so teh modelov v Sloveniji prodali že več kot tisoč.
"Če bo zapihal vzhodni veter, bo smrdelo tudi v Nemčiji"
Na trgu rabljenih avtomobilov se sicer dogajajo spremembe. Nekatere države v Evropi so začele ponujati finančno stimulacijo za zamenjavo starega avtomobila z novim. Lahko ti avtomobili nato zapeljejo tudi na ceste v Sloveniji?
"Če se teh vozil ne bo razgradilo, temveč se jih bo prodalo le v cenovno bolj občutljiva in ekološko manj naravnana okolja, evropski zrak ne bo nič čistejši. Če bo pihal vzhodni veter, bo v Nemčiji še vedno smrdelo," je jasen Jurič.
Morebitne prepovedi vstopa v mestna središča so trenutna politična predvolilna tema v Nemčiji, a vseeno kažejo na tovrstne omejitve v prihodnosti.
V prodajnih salonih je danes gneča manjša kot nekoč
Avtomobilski salon v Frankfurtu bo obiskalo blizu milijona obiskovalcev. Kljub temu klasični saloni v nakupnih odločitvah posameznikov dobivajo drugačno in manj ključno vlogo. Nakupne odločitve so se bistveno spremenile. Pred desetimi ali 15 leti je bilo informacij za kupca občutno manj, danes jih je ogromno na internetu, zato je obisk salona manj potreben kot nekoč.
Jurič: "Meritve kažejo, da smo pred 15 leti povprečni Evropejci pred nakupom avtomobila obiskali salon do šestkrat. Danes gremo le še 1,5-krat. Vse informacije so na spletu, prav tako s povečano interaktivnostjo prek interneta dobimo tudi konkretne ponudbe. Obisk salonov se je zmanjšal, informiranost potrošnika pa je bistveno večja. Kupec je ob prihodu v salon že v zadnji fazi svoje odločitve."
Spremembe pri navadah uporabe avtomobila lahko najhitreje pospeši politika
Spremembe so kljub temu že vidne: na trgu se pojavljajo sistemi souporabe vozil oziroma "car sharinga", politično-okoljske afere v Nemčiji so odprle tudi vprašanje dostopnosti v mesta s starejšimi in zato manj "čistimi" avtomobili.
"Promet seveda ni edini onesnaževalec, saj prinaša le okrog 30 odstotkov škodljivih emisij. Z vidika politike pa ga je mogoče najlažje regulirati. Tudi pri smo že poslušali opozorila o preseženih koncentracijah trdih delcev v ozračju. Lokalne oblasti ali država bi lahko začeli razmišljati o rešitvi težav. Spremembe se bodo zgodile. V Sloveniji morda malo počasnjeje kot drugje, kjer je morda tudi več politične volje. Poznamo zgodbe o velikih mestih, kjer je onesnaženost postala velika težava. Dokler ne bo regulacije državnih ali lokalnih oblasti, bodo spremembe zelo počasne," meni Jurič.
