Ponedeljek, 5. 6. 2017, 4.00
6 let, 6 mesecev
Prvoosebna izkušnja: Prvih 250 kilometrov na novem slovenskem dirkališču #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,35
3
Slovenijo so v zadnjih desetih letih po športno-avtomobilski infrastrukturi po desni prehitele vse države Evropske unije. Zdaj imamo novo dirkaško stezo, ki smo jo preizkusili na pravi vztrajnostni dirki. Asfalt je odličen in mamljiv, vidike infrastrukture, investitorjev in sodelovanja z domačini čakajo še številni izzivi prihodnjega razvoja. Toda led je po zaslugi udarniškega dela in zanesenjaštva posameznikov vendarle uspešno prebit.
Te vrstice pišem utrujen, še s tresočimi rokami in poln doživetij po odlični adrenalinski zabavi na novem slovenskem dirkališču. Še globoko pod vtisi lovljenja sape v razbeljeni notranjosti dirkalnika, kjer se je odvijal boj z mislimi, zbranostjo in visokimi temperaturami. Novo dirkaško tezo Gaj smo preizkusili tako kot se spodobi. Torej v pravem dirkalniku, na čisto pravi dirki z odlično zasedbo in za nameček celo na štiriurni vztrajnostni dirki, kakršne v Sloveniji še nismo videli.
Dirkaška steza v Gaju je dolga dva kilometra, po konfiguraciji pa je zelo podobna nekdanjemu dirkališču Mobikrog.
Slovenijo so po desni prehitele vse države Evropske unijeSlovenija je tako dobila zametke pravega avtomobilskega dirkališča. V tujini so taki objekti že dolga leta magnet za investitorje in poslovneže, ki znajo na njih združiti športne in poslovne aktivnosti. Nobeno dirkališče dejansko ne obstaja ali finančno ne živi od avtomobilskih dirk, temveč predvsem od svojega dodatnega komercialnega programa. To so lahko izobraževalne aktivnosti, najemi posameznikov za preizkus avtomobilov, tako imenovani »track day« dogodki, pa marketinški dogodki podjetij in podobno.
Bistvo tovrstnih objektov avtomobilskega športa je pač v poslu in na tem področju je Slovenija v zadnjih 10 letih samevala. Po levi in desni so nas prehitele vse države Evropske unije. Pristojni državni organi so si belili glavo, zakaj na leto v Sloveniji na cestah umre krepko več kot 100 ljudi in vse nevšečnosti slovenskih cest opravičevali predvsem s preveliko hitrostjo, alkoholom in tranzitnim prometom. Dirkališča so medtem v tujini postala središča tehnične, vozniške in prometne kulture, torej predvsem izobraževalna središča s poudarkom na pridobivanju vozniškega znanja, učenja hitrih reakcij, zbranosti za volanom, obvladovanja vozila v kritičnih situacijah in podobno.
To so zaprti objekti, kjer lahko vsak svoj avtomobil spozna še precej bolje (in varneje) kot na cesti odprti za ves promet. Tudi slovenski avtomobilski trgovci v zadnjih letih prodajo vse več športnih oziroma zmogljivejših avtomobilov, ti pa v svoji najbolj skrajni uporabi sodijo bolj na dirkališča kot avtoceste. In navsezadnje se izdelki avtomobilske industrije skupaj z emocijami, zanosom in adrenalinom odlično marketinško prodajajo.
To so tujci ugotovili že zdavnaj in v teh desetih letih zgradili svoja uspešna dirkališča, oziroma celovite avtomobilske centre. To so naredili Avstrijci, prav tako Slovaki in Madžari. Hrvati ga imajo še iz časa naše nekdanje skupne države in pri gradnji Grobnika smo navsezadnje aktivno sodelovali tudi Slovenci. Tudi Srbi imajo pri Beogradu s centrom Navak zelo uspešen projekt, ki tudi odlično komercialno živi. Slovenci zdaj zaostanek, če se izrazimo v dirkaškem žargonu, lovimo iz začelja štartno-ciljne ravnine in na poti v prihodnost upamo na uspešno prehitevanje in zavetrja.
V našem renault twingu smo sedeli (z leve) Gregor Pavšič, Iztok Franko, Aleš Šubelj in Miha Ivačič.
Pokalni renault twingo poganja atmosferski motor z okrog 80 "konji". Bistvo je v čisti vožnji in izkoriščanju vsakega razpoložljivega atoma moči. Motor je v zadku, prenos moči prav tako na zadnji kolesi.
V dirkalnik Slovenca, ki je tudi s svojim zanosom omogočil obnovo dirkaške steze
Zbrali smo se Slovenec iz Dubaja, dva poslovneža, trgovca in dirkača v kartingu ter novinar Siol.net. Ideja in naš namen je bil jasen, to je aktiven preizkus novega dirkališča v Gaju na Dolenjskem in obenem sodelovanje na prvi krožni dirki v Sloveniji po devetih sušnih letih. Čakal nas je pokalni renault twingo in kar štiriurna vztrajnostna dirka, ki jo je organizirala ekipa Lema Racing.
Njen pobudnik Miro Marinšek je v zadnjih 10 letih držal nad gladino celoten krožnohitrostni avtomobilski šport v Sloveniji, vlagal v mlade dirkače, razvil pokalno različico renault twinga (do zdaj brez podpore Renaulta ali Revoza!) in z njimi tudi pokalno tekmovanje v Sloveniji in Italiji. Neutrudni Marinšek je bil obenem med najpomembnejšimi akterji obnove steze v Gaju, kjer je vložil svoja sredstva v varnostne ograje in robnike in tako dobil testno stezo tudi za lastne aktivnosti in različne programe. Kot nam je povedal vidno utrujen in neprespan, je vse to naredil iz upanja za svetlejšo prihodnost objekta. Nihče mu uspeha in povrnitve sredstev danes še ne more zagotoviti.
Miro Marinšek je najbolj zaslužen, da so krožnohitrostne dirke v Sloveniji v zadnjih 10 letih preživele. Marinšek je uspel z lastno ekipo Lema Racing celo razviti pokal renault twingo, v Slovenijo pripeljati zanimive dirkalnike (pokalni renault clio, seat leon TCR ...), v Gaju je tudi poskrbel za ograje in robnike.
Notranjost pokalnega renault twinga. Ob visokih temperaturah je v njej zelo vroče.
Slovenski "Le Mans", kjer so odločali ekipni duh, konstantnost in športna sreča
Med možnostmi nove dirkaške steze so tudi vztrajnostne dirke s pokalnimi renault twingi. Prva v soboto je bila pravi slovenski Le Mans, kjer nikakor ni odločala le surova hitrost enega člana moštva, temveč ekipni duh, konstantnost in seveda tudi zvrhana mera sreče. V črnem twingu s številko 21 smo si torej sedež v avtomobilu delili štirje, skrbeli za njegove gume, skrbno načrtovali postanke in bedeli za njegovo tehnično »preživetje«. Tekmovale so ekipe, torej skupni čas celega moštva in ne le enega posameznika. V času dirke smo s twingom prevozili 123 krogov oziroma skoraj 250 kilometrov.
Štartni vrstni red štiriurne vztrajnostne dirke s pokalnimi renault twingi. Na kvalifikacijah je bilo prvih šest ekip razvrščenih v eni sekundi.
Med dirko je imela veliko dela tudi vlečna služba, toda odstopil je le eden izmed twingov.
Pokali so blatniki, letelo je kamenje, varnostni avto in avtovleka sta imela polne roke dela
Že kvalifikacije vztrajnostne dirke so namreč napovedale vročo sobotno dirko. Prvih šest ekip je bilo po času najboljšega doseženega kroga razvrščenih v eni sekundi. Štart vztrajnostne dirke je bil pričakovano odločen. Avtomobili so se vozili odbijač na odbijaču, pokali so blatniki, letelo je kamenje in marsikateri
Marinškova ekipa skrbi za vse twinge in še ostale dirkalnike, ki jih vozniki najemajo pri njegovi ekipi. S kombiji letno po Evropi prevozijo okrog 120 tisoč kilometrov.
voznik je v ovinkih precenil fiziko in zato plačal z vožnjo prek izletne cone. Hitro so se začele v tesnih ovinkih pojavljati tudi napake. Kdor je zletel s proge in obtičal v pesku, je moral počakati na varnostni avtomobil in avtovleko, da ga je odpeljala nazaj v bokse in nato je spet lahko nadaljeval z nabiranjem krogov.
Naše moštvo je štartalo s šestega mesta, že po prvem krogu smo bili zadnji. V drugem ovinku dirke je naš twingo prejel dotik tekmeca, sledilo je vrtenje in zaostanek. Nato so se krogi in prevoženi kilometri hitro nabirali. Težave so imele tudi druge ekipe, twinge je odnašalo s steze, bilo je tudi nekaj trkov, toda kljub vztrajnemu priganjanju je predčasno izdihnil le motor enega twinga. Tudi na našem črnem dirkalniku, ki mimogrede edini na strehi ni imel lopute za zračenje, so morali mehaniki enkrat preventivno hitro menjati mikrojermen. Takšno popravilo je bilo sicer neverjetno bliskovito in je trajalo le okrog štiri minute, v katerih pa seveda moštvo izgubi nekaj krogov.
Po koncu dirke smo bili zadovoljni z malo vozniškimi napakami, dokaj konstantnimi časi in predvsem celim avtomobilom, s katerim je nato včeraj Jaka Marinšek dobil prvo izmed dveh izpeljanih dirk pokala Twingo za slovensko državno prvenstvo.
To je bil renault twingo naše ekipe, ki ga v pokalu Renault Twingo sicer vozi Jaka Marinšek.
Če si zapeljal izven idealne linije, je bilo kot bi zapeljal na raztresene frnikole. In tako iz kroga v krog, ko si podzavestno ujel ustaljen ritem: kar najpoznejše zaviranje, odločno v ovinek in nato previdno dodajanje plina, da ni začel pretirano drseti zadek avtomobila.
Izza volana ...Vrstni red se je ob številnih nepredvidljivih dogodkih pričakovano hitro menjal, svoje so dodale še pasti na stezi. Idealna linija je bila čista in je nudila dober oprijem, že kak meter izven nje je bilo iz kroga v krog več umazanije, peska in ostankov gume. Če si zapeljal tja, je bilo kot bi zapeljal na raztresene frnikole. In tako iz kroga v krog, ko si podzavestno ujel ustaljen ritem: kar najpoznejše zaviranje, odločno v ovinek in nato previdno dodajanje plina, da ni začel pretirano drseti zadek avtomobila. Skrb za kar najvišje vrtljaje motorja, za idealno linijo, pa tudi za občasno skrivanje v zavetrju tekmecev.
Rutino je nato razbil šok, prihod izza ovinka in pogled na v izletni coni parkirana dva twinga. Pošteno sta se poljubila in stisnjena z odbijači končala v pesku. Sledilo je nekaj krogov za varnostnim avtom. Nekateri vozniki so se spozabili, prehitevali pod rumeno zastavo in si prislužili vožnjo skozi bokse. Nato se je varnostni avto umaknil s steze, spet smo začeli na polno iz ovinka v ovinek. Toda prav tam, kjer je prej avtovleka umaknila dva twinga, je bil že spet parkiran eden izmed voznikov. Vse to je bil opomin, da na vztrajnostnih dirkah ni dobro voziti na sami meji. Če pet krogov zapored tako pridobiš nekaj sekund, lahko že ob prvi napaki izgubiš tudi več minut. Na štartno-ciljni ravnini sledi znak fantov iz ekipe, da je čas za postanek in zamenjavo voznika. Skok iz avta, nekaj napotkov naslednjemu vozniku, nato pa reševanje iz vročega oklepa čelade, podkape, varnostnega sistema Hans in iskanje zaslužene osvežilne pijače. Vsak voznik je prišel na vrsto dvakrat in vozil v povprečju okrog 30 minut.
Na drugi stranin pokalnih twingov pa tale seat leon TCR, ki ga je do dveh zmag v Gaju pripeljal Boštjan Avbelj. Tudi ta dirkalnik prihaja iz moštva Lema Racing, Avbelj pa se je pred tem tudi kalil v pokalnem twingu.
V konkurencu vztrajnostne dirke je bil tudi favorit za letošnji naslov državnega prvaka v reliju Rok Turk.
V znamenju pozitivne energije, odziva številnih uveljavljenih dirkačev in upanja na svetlejšo prihodnost
Ta konec tedna je Gaj zaživel predvsem po zaslugi udarniškega dela, kar je bil tudi poizkus pozitivnega znamenja za prihodnji razvoj. Vztrajnostna dirka je tako privabila številna znana aktivna in nekdanja imena slovenskega avtomobilskega športa. Za volane twingov so se na primer usedli podprvak v reliju Rok Turk, njegov tekmec iz relija Grega Premrl, brata Mišel in Matjaž Zupančič (oba sta bila aktivna v cestnih in gorskih dirkah pred več kot desetletjem), prišel je celo eden najuspešnejših hrvaških dirkačev Niko Pulić, slovenski udeležec FIA evropskega prvenstva v dirkah s tovornjaki Alen Draganovič, nekdanji odlični kartist Blaž Podlesnik in še številni ostali. Vsi so v en glas poudarjali pomen gradnje nove steze in tudi priložnostnih uvodnih prireditev, ki so poizkus usmeritve za naprej.
»Zelo lepo je imeti stezo doma, le kako uro vožnje iz Ljubljane. Steza seveda ima omejitve za močnejše dirkalnike, zelo primerna pa je za šibkejše pokalne avtomobile in tudi preizkuse osebnih vozil,« je povedal Boštjan Avbelj, ki je s pokalni seat leonom (razred TCR) zmagal dirko FIA srednjeevropske cone in slovenskega državnega prvenstva.
Dirkaška steza, ki prinaša izzive investitorjem, državi in tudi lokalni skupnosti
Kot smo iz Gaja poročali že prejšnji teden, je dobila dvokilometrska steza povsem novo asfaltno podlago. Konfiguracija steze je enaka kot na nekdanjem Mobikrogu. Sestavlja jo torej predvsem več 90-stopinjskih ovinkov z eno daljšo ravnico. Novi asfalt nudi enakomeren oprijem, predvsem za močnejše avtomobile pa trenutno še malo tistih pravih dirkaških hitrih in dolgih ovinkov. Pogled na skico območja, ki zajema tudi drugo fazo razvoja, hitro pokaže tudi take kombinacije ovinkov. Z našim twingom na ravnih odsekih nismo bili bliskovito hitri, zato pa je bilo treba skozi ovinke voziti toliko bolj odločno in resnično z vso močjo. Pri pokalnih avtomobilih, ki so načeloma vsi enaki, se dirke dobijo v ovinkih in ne ravnih odsekih. Težko je seveda prehitevati in odločajo resnično malenkosti.
»Do druge razvojne faze je sicer še dolga pot, ki je povezana z velikimi finančnimi vložki, ni pa neuresničljiva,« poudarja direktor AŠ2005 Dagmar Šuster. Organizacija prvih dirk je zato pomembna tudi zaradi dokaza, da poligon Gaj začenja spet živeti in da poskuša pritegniti ključne investitorje. Obenem je poligon tudi izziv za domačo občino Brežice in najbližje krajevne skupnosti, ki lahko v gostih objekta vidijo svojo priložnost, ali pa z nasprotovanjem »hrupnim« aktivnostim (dirkaška steza je streljaj od vojaškega letališča v Cerkljah) preženejo še tiste zanesenjake, ki so v zadnjih mesecih v Gaju garali in v njegovo obnovo vlagali lastna sredstva.
Dirkaško stezo sestavlja predvsem več 90-stopinjskih ovinkov z eno daljšo ravnico. Novi asfalt nudi enakomeren oprijem, predvsem za močnejše avtomobile pa trenutno še malo tistih pravih dirkaških hitrih in dolgih ovinkov.
Zadnje priprave pred dirko. Za zamenjavo voznikov, skupno s časom za vožnjo skozi bokse, je morala ekipa porabiti vsaj štiri minute.
Visoke temperature so močno obremenile tudi gume twingov, a večjih težav z oprijemom več kot 130 prevoženim krogom ni bilo.
3