Preživeli prototipi, ki spominjajo na sen dirkačev in genialnost inženirjev

Trideset let stari spomeniki najbolj noremu obdobju avtomobilskega dirkanja Eden izmed (ne)uradno dveh izdelanih prototipov Audijevega dirkalnika skupine S v reliju, edini preživeli.

Športni del mednarodne avtomobilske organizacije FIA je pred 30 leti ukinil znamenito skupino B, obdobje najbolj norih dirk in brutalno zmogljivih avtomobilov v reliju. To je bil čas, ko je svetovno prvenstvo v reliju s hitrim razvojem presenetilo vse odgovorne, ogrozilo tudi precej bolj sterilno formulo ena, a žal zavoljo slabe organizacije in tudi Razstavljen je bil v sklopu relija starodobnih dirkalnikov v okolici Kapruna in Saalfeldna v Avstriji. težko obvladljivih dirkalnikov trajalo le štiri leta. Spomini na to obdobje so zato danes dragoceni in takšne so tudi prireditve, ki na enem mestu zberejo legendarne dirkalnike izpred 30 in več let.

V petek in soboto so taki avtomobili vozili tudi po cestah v okolici Kapruna in Saalfeldna v Avstriji, kjer pa so bile največje zvezde dejansko tisti razstavljeni avtomobili, ki nikoli niso bili del spektakularnih prireditev. To so bili prototipi načrtovane skupine S – še bolj divje, a tudi tehnološko naprednejše od skupine B - ki pa so jih smrtne nesreče – dokončno tista Henrija Toivonena in Sergia Cresta s Korzike leta 1986 – skoraj potisnile v pozabo.

Fotogalerija - utrinki z relija starodobnih dirkalnikov v Avstriji

Fotogalerija

1 / 34

Audi quattro S1 je slovel po zelo zmogljivem motorju, a inženirji niso nikoli uspeli povsem odpraviti slabše razporeditve mase. To je bila še vedno izpeljanka iz serijskega avtomobila s spredaj postavljenim motorjem. Konkurenca je imela že v času skupine B dirkalnike s sredinsko postavljenim motorjem.

Prototip je nastal kot razvojni odgovor na glavno hibo dirkalnega quattra S1 Walter Rohrl z Audijem ni bil svetovni prvak, z vožnjo njihovih avtomobilov pa je najbolj zaslovel. Foto: ciril komotar

Med največje fantome takratnega obdobja spada Audijev prototip skupine S, ki uradno ni nikoli obstajal in zato nima uradnega imena. Audi je v svetu športnega avtomobilizma v začetku osemdesetih let uveljavil štirikolesni pogon in poskrbel za pravo revolucijo. Toda njihov dirkalni quattro je bil zasnovan na serijskem avtomobilu s spredaj postavljenim petvaljnim turbo motorjem. Ta je bil zelo močan, a quattro je imel kronične težave s slabo razporeditvijo mase. Ker so konkurenčni dirkalniki Peugeota in Lancie kmalu predstavili precej bolj kompaktne zasnove s sredinsko postavljenim motorjem, je Audi kljub svoji pionirski vlogi v svetu skupine B dosegel relativno malo zmag in uspehov.

Ferdinand Piech, takrat prvi mož Audija, je kljuboval usmeritvi v sredinsko postavljen motor, saj je zagovarjal izhodišče, da mora biti dirkalnik podoben serijskim avtomobilom. Njegovi inženirji, ki jih je vodil Ronald Gumpert, so kljub temu niso mogli upreti svojim tekmovalnim ambicijam. Vedeli so, kako hiter bi bil lahko naprednejši audi in da bi lahko z njimi ugnali italijansko in francosko konkurenco.

Genialnost Audijevih inženirjev, ki jih je vodil Ronald Gumpert. Prototip dirkalnika skupine S zaznamujejo aerodinamična oblika športnih prototipov, velik zadnji spojler in sredinsko postavljeni motor, ki bi imel lahko brez omejitve FIA okrog tisoč "konjev".

Audija s sredinsko postavljenim motorjem so dolgo uspešno skrivali pred očmi Ferdinanda Piecha Ferdinand Piech ni vedel za skriven projekt svojih inženirjev. Pozneje je osebno nadziral uničenje prvega prototipa, za drugega na srečo ni vedel ...

Zato so v popolni tajnosti na lastno pest izdelali prototip dirkalnika skupine S s sredinsko postavljenim motorjem, za katerega ni vedel niti Piech. Na skrivaj so ga pošiljali na testiranja onkraj železne zavese v bližino Zlina na Češkem, kjer je imel Gumpert prijatelje, ki so mu pomagali zagotavljati tajnost projekta.

Zapletati se je začelo, ko je želela njegova ekipa avtomobil predstaviti prvemu zvezdniku moštva Walterju Röhrlu. Zanj so pripravili test na makadamski cesti v bližini Salzburga v Avstriji. S tovornjaki so se tja že odpravili, a ko so avstrijski mediji izvedeli za načrtovani Rohrlov test in se tja odpravili oboroženi s fotoaparati, se je Gumpertova ekipa preprosto obrnila nazaj proti Nemčiji. Ustavili so se malo čez mejo na Bavarskem, kjer je Röhrl vendarle sedel za volan in kar na nezaprti cesti poln navdušenja prvič peljal fantomskega audija.

Danes je ta avtomobil edini preživeli Audijev spomin na načrtovano skupino S. Na števcu ima 12 kilometrov, zato z njim nikoli niso opravili testa. Röhrl je to tudi potrdil. Foto: ciril komotar

Piech je bil osebno prisoten pri uničenju prototipa

Pozneje se je spominjal, da je zelo hitro ujel stik z dirkalnikom. Motor je bil enak kot v modelu quattro S1, zato ga ni presenetil, velik napredek pa je bila vodljivost avtomobila. Nemec, dvakratni svetovni prvak, je bil prepričan, da bi Audi s tem avtomobilom lahko požel veliko večje uspehe, kot jih dejansko je.

Če je Nemec na tem nenačrtovanem testu še prepričal naključno prisotne policiste, naj zaboga ne fotografirajo dirkalnika, je bil ob cesti vendarle prisoten neki fotograf. Ko je fotografije objavila avstrijska revija, je bil doma v Ingolstadtu Ferdinand Piech pričakovano razburjen. Volkswagnov koncern je želel omejiti Audijeve športne aktivnosti in razvoj novega dirkalnika je bil povsem v nasprotju z željami predsednika koncerna Carla Hahna.

Piech je za uradno edini izdelani prototip zahteval uničenje, ki ga je osebno nadzoroval. Toda drugi izdelani prototip se je Piechovemu nadzoru vendarle izmuznil. Najbrž so ga sestavili v katerem izmed drugih manjših delavnic Audi Sporta, ali pa zanj ni obstajala nikakršna dokumentacija in Piech zanj preprosto ni vedel. Danes je preživeli spomin na načrtovano skupino S. Na števcu ima 12 kilometrov, zato z njim nikoli niso opravili testa. Röhrl je to tudi potrdil.

Podobno usodo je doživela tudi lancia delta S4 ECV1, ki je bila izpeljanka delte S4. Imela je motor z dvojnim turbinskim polnilnikom, ki bi pri masi 900 kilogramov teoretično lahko zagotavljal okrog 600 "konjev".

Sen neuresničene skupine S nadaljujejo dirkalniki WRC

Ne glede na Piechovo odločitev je bil Audijev projekt dirkalnika skupine S obsojen ni imel prihodnosti. Ko je FIA ukinila skupino B, so hkrati propadli tudi načrti skupine S. Ta bi moč dirkalnikov omejila na 300 "konjev". Za homologacijo bi bilo dovolj izdelati ne 200, temveč vsega 10 avtomobilov. Podoben koncept je FIA deset let pozneje predstavila z razredom WRC, ki je še danes v veljavi in ga z novim tehničnim pravilnikom za leto 2017 že dolgo povezujemo z moderno reinkarnacijo skupine S, pogumom inženirjev tipa Ronalda Gumperta ter neizpolnjenimi vozniškimi fantazijami Walterja Röhrla.

Medtem ko je preostali Audijev prototip danes del muzeja v Ingolstadtu in so ga za nekaj dni pripeljali v Avstrijo, je edini obnovljeni prototip delta S4 ECV1 zasluga italijanskega tunerja Giuseppeja Volte.

Giuseppeju Volti je v Avstriji družbo delala tudi Anneleise Abarth, vdova Carla Abartha, ustanovitelja znamenite italijanske znamke športnih avtomobilov.

Tudi štirikolesno gnani opel kadett ni nikoli doživel svoje prave dirkaške realnosti. Prototip so pozneje razvili za udejstvovanje v relikrosu in na reliju Pariz Dakar.

Dirkalnik skupine S je razvijala tudi Toyota. Sredinsko postavljeni motor avtomobila MR 2 222D je pri masi 850 kilogramov zagotavljal okrog 600 "konjev". Takratni testni voznik Bjorn Waldegard je avtomobil opisal kot skoraj nevoznega.

Takšna je bila notranjost dirkalnikov pred 30 leti.