Torek, 9. 6. 2020, 4.00
3 leta, 10 mesecev
Pomembni izumi? Teh šest so izumile ženske.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,58
V avtomobilskem svetu so bili vedno v ospredju moški, čeprav so imele ženske kar nekaj besede pri hitrem razvoju avtomobilov. V večini javnost pozna le kakšno resnično slavno dirkačico, a kar nekaj izredno pomembnih izumov so prispevale ženske. Izbrskali smo jih šest.
Karl Benz je eden najbolj poznanih in cenjenih ljudi v avtomobilski industriji, saj gre za izumitelja prvega modernega avtomobila. Njegova žena Bertha Benz bo kljub številnim izboljšavam na njegovem avtomobilu vedno ostala v njegovi senci. Njena zamisel je bila vgradnja zavornih oblog, ki so danes samoumeven del vsakega avtomobila.
Idejo je dobila, ker so se zavore na prvi vožnji od Mannheima do Pforzheima obrabile. Za pomoč je prosila lokalnega čevljarja in ga prosila, ali lahko na zavorne bloke pritrdi usnje – povsem spontano je Bertha tako izumila zavorne obloge. Poleg izuma zavornih oblog je skrbela še za finančno podporo in tudi za marketing.
Izum, ki je spremenil način potovanj
Margaret A. Wilcox je bila ena prvih inženirk, odgovornih za razvoj življenjsko pomembnih izumov – posode za peko, kombinirane obleke, pomivalnega stroja in hišnega grelca. Med najpomembnejšimi izumi je tudi avtomobilski grelec, danes nepogrešljiv del vsakega avtomobila.
Grelec je deloval s pomočjo zgorevalne komore pod avtomobilom, ki je bila povezana s cevmi s toplo vodo. Sistem je nato preusmeril zrak, ki je bil nad motorjem, v potniško kabino avtomobila in s tem ogreval njegovo notranjost.
Kako preprosto pokazati, v katero smer zavija avtomobil?
Še eno neznano ime v avtomobilski industriji je Florence Lawrence, ki je bila zvezda nemih filmov v začetku dvajsetega stoletja. Posnela je prek tristo filmov in postala ena večjih svetovnih zvezd. Zaradi tega je postala tudi finančno preskrbljena, kot ženska pa si je tako lahko privoščila tudi svoj avtomobil.
V vožnji je zelo uživala, a je pogrešala nekaj pomembnih stvari, o katerih drugih niso razmišljali. Tako je izumila poseben mehanizem s signalno roko, ki je drugim udeležencem v prometu sporočila, v katero smer bo zavila. S tem je postavila temelje za smernike, danes pomemben varnostni pripomoček v avtomobilu.
Motilo jo je tudi, da vozniki za njo niso vedeli, ali zavira ali se bo ustavila, zato je izumila posebno signalno tablo, ki je ob zaviranju poskočila in se prikazala vozniku zadaj. Na znaku je bilo preprosto napisano ''stop''.
V dežju so nepogrešljivi
Zime v New Yorku so lahko zelo mrzle in z veliko snega. Leta 1903 je Mary Anderson ravno na takšen dan opazovala voznika tramvaja, ki je s težkimi napori gledal čez z žledom zakrito vetrobransko steklo. Nekaj je bilo treba storiti, saj je bilo takšno početje nevarno.
Andersonova se je lotila dela in dobila idejo – patentirala je mehanizem za vgradnjo brisalca za brisanje vetrobranskega stekla. Ročico je upravljal voznik, ki je s premikom premaknil brisalec in obrisal mokro steklo. Leta 1922 so pri Cadillacu uporabili idejo Andersonove in začeli serijsko vgradnjo brisalca. Kmalu so sledili še drugi proizvajalci.
Pomembno je videti nazaj
Dorothy Levitt je bila prva britanska dirkačica in ena izmed ženskih pionirk v svetu avtomobilizma. Voziti je učila tudi angleško kraljico Alexandro in kot prva postavila hitrostni rekord na vodi. Leta 1909 je izdala knjigo Ženska v avtu, kjer je bilo zapisano tudi posebno priporočilo – ženska voznica bi morala imeti spredaj vedno vgrajeno majhno ogledalo. Nameščeno mora biti tako, da lahko vsaka voznica vidi, kaj se dogaja za avtomobilom.
Po teh navodilih so leta 1914 prvič uporabili vzvratno ogledalo, ki je vse do danes ostal eden ključnih delov avtomobilov.
Zmedo na cesti so uredili vozni pasovi
June Mccarrol je bila medicinska sestra, ki je bila leta 1917 udeležena v prometni nesreči. Proti njenemu fordu T se je približeval drugi avtomobil, zato je morala zaviti s ceste in s tem rešiti, kar se da. Kljub temu je bila nesreča huda, a jo je preživela.
Pri tem pa je dobila idejo in povsem iniciativno po sredini ceste Indio Boulevard v Kaliforniji narisala belo črto. S tem jo je ločila na dva dela in jasno nakazala ločena vozna pasova. Leta 1924 so njeno idejo kopirali pri kalifornijski komisiji za avtoceste in sredinsko črto naredili obvezno. Vsaka nova cesta je morala imeti dva vozna pasova, hkrati pa so morali še na vseh 5.600 kilometrov obstoječih cest narisati sredinsko ločevalno črto.
