Nedelja, 30. 4. 2017, 6.00
6 let, 6 mesecev
Citroën klub Slovenija praznuje 25 let
Pisani spački in diane za Slovence, ki ljubijo "roadtripe" in pustolovščine #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,80
2
Citroën ima v Sloveniji zaradi kultnih modelov, kot sta spaček in diana, ter tudi proizvodnje teh avtomobilov v koprskem Cimosu veliko privržencev različnih generacij. Vozijo jih tako doktorji kot študenti. Vozili so jih že kot najstniki, druge so nad njimi avtomobili navdušili starši. Pisani francoski avtomobili jim pomenijo način življenja, povezovanje z navdušenci z vsega sveta in možnost brezčasnih cestnih izletov.
Citroënov "spaček" je eden najbolj kultnih in razširjenih avtomobilov vseh časov. Izdelovali so ga 42 let, skupno pa jih je na ceste zapeljalo okrog 3,8 milijona.
Sredi zelenega travnika pri Umagu so bili stari citroëni videti kot rože, za katere njihovi lastniki skrbno pazijo dan in noč, jim pomenijo način življenja, možnost brezčasnih cestnih potepov in uživanja življenja v upočasnjenem ritmu. Zbrani starodobniki so bili dober primer avtomobilov, ki jim je uspelo preživeti več generacij.
Ob pisanih spačkih, dianah in amijih so polni veselja svoje izkušnje delili starostno zelo različni vozniki, njihovi najmlajši otroci pa so medtem veselo skakali po zadnjih sedežih, molili glavo skozi odprto platneno streho in s tem pokazali, kako dolgo bo ta zanimiv kult francoske avtomobilske znamke še živel naprej. Citroëni iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja so bili namreč pravi avtomobilski posebneži, ki so zaradi svoje preproste, a zelo učinkovite tehnične zasnove postali zimzeleni in svojim lastnikom dobro služijo še danes. Tak avto za lastnike pomeni način življenja. Povsem so se jim podredili in ti stari lepotci jim danes na cesti vračajo veliko te ljubezni.
Prizor s srečanja lastnikov starih citroënov v hrvaškem Umagu, kjer so obeležili tudi 25-letnico Citroën kluba Slovenija.
Vsak izmed starih avtomobilov bi lahko povedal na stotine zgodb o avanturah, ki jih je doživel s svojimi lastniki.
S spačkom na poročno potovanje prek Sahare, kot za šalo tudi na Nordkapp
"Prvega spačka sem dobil še kot študent in se nato z njim odpeljal na prvo srečanje v Turčijo. Tam sem zmagal na spretnostni vožnji in se morda tudi zato s tem avtom popolnoma zastrupil. Še danes vozim tega spačka iz leta 1976, ki ima zdaj 663 tisoč kilometrov. Skoraj vsi deli so še originalni in za nič na svetu ga ne zamenjam," nam je včeraj v Umagu, kjer se je ob 25-letnici Citroën kluba Slovenija zbralo več kot 400 njihovih članov, povedal prvi predsednik tega kluba Peter Pogorevc iz Maribora.
Z gosto brado, iskricami v očeh, ki brez izrečenih besed pripovedujejo o vseh dogodivščinah, in z namazanim jezikom je Mariborčan značilni zaljubljenec v starega citroëna. Z ženo sta se na poročno potovanje s spačkom odpeljala prek Sahare in takrat prevozila 12.500 kilometrov, že trikrat sta bila na severu Skandinavije pri Nordkappu in tam spačka preizkušala tudi pri 30 stopinjah pod ničlo.
Njegova žena nam je pripovedovala, kako sta se z dobro leto starim sinom pred 30 leti odpeljala na Portugalsko. Letos se tja spet vračata na svetovno srečanje lastnikov starih citroënov, kjer njuni prijatelji že težko čakajo na danes 30 let starega sina. Številni se ga še spomnijo kot dojenčka v spačku, ki je prestal pot na skrajni zahod Evrope.
Peter Pogorevc je živa legenda slovenskih voznikov spačkov. Svojega ima že od leta 1976, z njim pa je prevozil krepkih 600 tisoč kilometrov.
Največ spačkov in dian, pa tudi mehariji, amiji, žabe …
Slovenci so se v Umag pripeljali z več kot stotimi starimi citroëni, med katerimi je bilo po pričakovanju največ spačkov in dian. Pripeljali so tudi amije, bila sta vsaj dva znamenita meharija, tudi nekoliko modernejši citroëni (priljubljene "žabe" …) s hidravličnim vzmetenjem. Takoj nam je bilo jasno, da se vozniki med seboj že dobro poznajo, da so prava klapa in da jim avtomobili pomenijo odličen izgovor za druženje.
Tisti starejši svojega citroëna vozijo že od mladosti, mlajšim pa so jih starši dobesedno položili v zibko. To je bil njihov domači avtomobil, s katerim so se nekoč vozili po vseh opravkih, se povsem naloženi s prtljago odpravili na dopust in podobno. Takratni otroci jih vozijo še danes, številni med njimi celo svoje stare družinske avtomobile, danes pa za volan posedajo že svoje otroke.
Priljubljenost in razširjenost citroënov je v Sloveniji povezana tudi s koprskim Cimosom, kjer so avtomobile izdelovali do leta 1985.
Seznam slovenskih voznikov citroënov so iz Beograda dobili pod pretvezo
Pred natanko 25 leti so slovenski navdušenci nad citroëni svoj klub ustanovili v gostilni pri Šoferski mamici v Ločici pri Vranskem. Tam, kjer več kot sto let kuhajo šoferski golaž, je po slovenski osamosvojitvi padla tudi prva klapa zgodbe francoske avtomobilske renesanse v Sloveniji. Kraj so izbrali naključno, bil je blizu članom iz vse Slovenije. Posrečeno je bilo seveda tudi ime gostilne, ki se je ujemalo s pustolovsko naravo ustanoviteljev. Pogorevc se spominja, da mu je idejo o klubu prvi omenil Koprčan Venčeslav Japelj in da je bilo pozneje velik izziv pridobiti seznam vseh slovenskih lastnikov starih citroënov. Ti so bili do takrat registrirani v klubu z naslovom v Beogradu.
"Tam so že malo sumili in mi ga niso hoteli dati. Šel sem v Avstrijo, poklical mamo njihovega predsednika in ji dejal, da potrebujem seznam vseh članov, da jih bomo prepisali v računalnik. Ugodila je prošnji in pozneje mi je ta seznam pripeljal neki oficir jugoslovanske vojske. Tako smo imeli podatke in ljudje so se začeli hitro včlanjevati. Že takrat je bilo tudi veliko mladih in klub zato še danes zelo dobro živi. Skoraj 20 let sem bil predsednik različnih sekcij, nato sem prepustil to vlogo mladim. Doma sem imel že toliko fasciklov, da sem se v dnevni sobi komaj obrnil. Administracije torej ne vodim več, na srečanja pa se še vedno zelo rad pripeljem," dodaja prvi predsednik kluba.
Ob pisanih spačkih, dianah in amijih so polni veselja svoje izkušnje delili starostno zelo različni vozniki, njihovi najmlajši otroci pa so medtem veselo skakali po zadnjih sedežih, molili glavo skozi odprto platneno streho in s tem pokazali, kako dolgo bo ta zanimiv kult francoske avtomobilske znamke še živel naprej.
Spretnostna vožnja je prestiž, za katero so nekoč vozniki tudi pridno trenirali
Pravi vrhunec teh srečanj je spretnostna vožnja, v kateri se pomeri večina udeležencev. Na majhnem kvadratnem prostoru je treba avtomobil obrniti in pri tem paziti, da ne pade nobeden od količkov. Kar je sicer videti precej preprosto, je za volanom bistveno težje. V starih citroënih, kjer seveda ni servovolanov, parkiranih senzorjev ali celo vzvratnih kamer iz današnjih modernih avtomobilov ter se mora voznik torej zanesti le na svoj občutek, je hitro manevriranje pravi podvig.
Starejši vozniki se spominjajo, da so nekoč pred srečanji vozniki to obračanje pridno vadili in nato resnično dali vse od sebe. Zmaga je bila zelo prestižna. Danes je tako vnetih voznikov sicer manj, a zabave in smeha je ob bolj ali manj spretnih voznikih in voznicah še vedno veliko. Zvečer je nato čas za zabavo, dobro voljo in druženje ter, jasno, malo spanja. Starejši pripomnijo, da so nekoč med vozniki več govorili o tehniki in da danes mlajši te tehnike niso več tako vešči. V modernih avtomobilih, polnih elektronike, motoroznanstvo ni več tako pomembno kot pred nekaj desetletji.
Video - spretnostno obračanje avtomobila
Aleš Kranjčan je navdušen voznik diane in današnji predsednik Citroen kluba Slovenija.
Po slovenskih cestah se še vedno vozi več sto starih citroënov
Slovenski klub citroënovcev danes vodi Aleš Kranjčan, ki je diano podedoval od očeta in z njo letno prevozi od 10 do 15 tisoč kilometrov. Po njegovih besedah je danes v klubu več kot 500 članov, okrog 90 odstotkov pa jih ima citroëna tudi doma. Starih citroënov se po slovenskih cestah torej vozi nekaj sto.
Prihodnost kluba in Citroënove zgodbe, ta je postala pomemben del blagovne znamke francoskega proizvajalca, tudi po videnem v Umagu ni vprašljiva. S tem se uresničuje sen Andreja Citroëna, ustanovitelja znamke. Želel je, da bi bile prve tri besede francoskih otrok mama, papa in citroën.
Mehari je kot Citroenovo vozilo za prosti čas zavil tudi na slovenske ceste.
Notranjost starih avtomobil je domača in njihovim lastnikom se ni težko odpeljati tudi na zelo dolga potovanja.
V številnih primerih je stari citroen enostavno ostal pri hiši, marsikoga so z njim pripeljali tudi iz porodnišnice.
Le eden izmed brezčasnih avtomobilov, ki so postali pomemben del blagovne znamke Citroen.
Zagrizenost pred štartom spretnostne vožnje. Nekoč je pomenila pravi prestižni obračun med najbolj izkušenimi spačkarji in ostalimi vozniki citroenov.
2