Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Gregor Pavšič

Ponedeljek,
10. 10. 2016,
9.12

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 8,28

3

Natisni članek

Natisni članek

Ponedeljek, 10. 10. 2016, 9.12

7 let, 2 meseca

Slovenski dirkač evropskega prvenstva ETCC brez doma v Sloveniji

Obnova dolenjskega dirkališča in kdo so Slovenci, ki ga potrebujejo

Gregor Pavšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 8,28

3

Objekt v sklopu vojaškega letališča v Cerkljah, kjer že devet let niso potekale avtomobilske dirke, so spet obudili. Bo projekt Gaj zrasel v avtomobilsko varnostno središče s pridihom športa? Kratkoročni načrti zavzemajo novo asfaltno podlago in dodatno infrastrukturo, na domači dom čakajo tudi slovenski vozniki, ki lahko trenutno pred kamerami Eurosporta dirkajo le v tujini.

Slovenija spada med izjeme v Evropski uniji, ki nima dirkališča za avtomobile, kot je na primer tovarniški pokalni seat leon. V Sloveniji imamo po zaslugi domžalske ekipe Lema Racing kar dva. Z njimi so primorani voziti le v tujini. Bodo svoje mesto vsaj za testiranja in treninge dobili na Dolenjskem? | Foto: Luka Gregorič Slovenija spada med izjeme v Evropski uniji, ki nima dirkališča za avtomobile, kot je na primer tovarniški pokalni seat leon. V Sloveniji imamo po zaslugi domžalske ekipe Lema Racing kar dva. Z njimi so primorani voziti le v tujini. Bodo svoje mesto vsaj za testiranja in treninge dobili na Dolenjskem? Foto: Luka Gregorič

Prejšnji konec tedna je na tako imenovanem poligonu Gaj potekal avtomobilski kronometer, dirkačem pa so se pridružili tudi kolesarji novomeške Adrie Mobil. Dirka je imela predvsem promocijski značaj. | Foto: Luka Gregorič Prejšnji konec tedna je na tako imenovanem poligonu Gaj potekal avtomobilski kronometer, dirkačem pa so se pridružili tudi kolesarji novomeške Adrie Mobil. Dirka je imela predvsem promocijski značaj. Foto: Luka Gregorič Gradnja dirkališča za 25 milijonov evrov, ki je lani razburila slovensko javnost

Pred 16 leti so del zapuščenega vojaškega letališča pri Cerkljah na Dolenjskem preuredili v avtomobilsko dirkališče z imenom Mobikrog. Prva dirka je bila tudi njegov največji spektakel. Zaključno dirko takratnega evropskega cestnohitrostnega prvenstva ETCC, v katerem so vozile tovarniške ekipe Honde, BMW, Audija in še nekaterih avtomobilskih znamk, je iz Dolenjske prenašal tudi Eurosport. V poznejših letih je bil Mobikrog pogosto pribežališče slovenskih avtomobilskih športnikov. Ko so leta 2007 tam izpeljali še zadnjo dirko, je Sloveniji spet pripadel status države v Evropski uniji, ki lastnega pravega avtomobilskega dirkališča nima.

Pred enim letom je bila vroča tema obnova tega dirkališča, ki zdaj nosi ime avtošportni poligon Gaj. Za njegovo obnovo stoji nacionalna zveza za avtošport AŠ2005 z njenim predsednikom Antonom Anderličem. Javnost in tudi domačine so burili zelo ambiciozni načrti, ki so na Dolenjskem predvidevali gradnjo modernega objekta s pripadajočo infrastrukturo. Ocena projekta se je gibala okrog 25 milijonov evrov. Proti projektu so bili tudi lastniki bližnjega (manjšega) dirkališča Raceland pri Krškem, ki so ga postavili s povsem lastnim denarjem.

 

Anton Anderlič, predsednik zveze za avtošport AŠ2005, pred načrtom za obnovo in širitev nekdanjega dirkališča Mobikrog v Cerkljah na Dolenjskem | Foto: Anton Anderlič, predsednik zveze za avtošport AŠ2005, pred načrtom za obnovo in širitev nekdanjega dirkališča Mobikrog v Cerkljah na Dolenjskem

Bodo domačini podprli avtomobilski objekt?

Sodeč po lani predstavljenem projektu je ureditev prve faze dirkališča stala dober milijon evrov. Po izgradnji ploščadi za usposabljanje letaliških gasilcev bi morali leta 2017 slediti še poligoni za varno vožnjo, večnamenski objekt z boksi in podaljšanjem proge na 3,5 kilometra.

Domačini na čelu z županom brežiške občine Ivanom Molanom so v Gaju podpirali predvsem gradnjo poligona za treninge varne vožnje, precej manj naklonjeni pa so bili pred enim letom avtomobilskim dirkam. Na odgovor, kakšno je danes stališče domače občine do objekta za avtomobilske dirke, iz občine Brežice še čakamo. Vpleteno je prav tako obrambno ministrstvo, ki je upraviteljem objekt oddalo za obdobje pet let.

Ali Slovenija potrebuje pravo avtomobilsko dirkališče?

  • Da, potrebujemo ga tako zaradi razvoja športa kot prometne varnosti
    87,68 %
    982 glasov
  • Ne, tako dirkališče v Sloveniji finančno ne more preživeti
    7,59 %
    85 glasov
  • Potrebujemo predvsem poligone varne vožnje, krški Raceland zadostuje
    4,73 %
    53 glasov
Oddanih 1120 glasov

Na avtomobilskem kronometru je bil najhitrejši Matej Grudnik s pokalnim renault cliom. Velenjčan prav tako spada med tiste voznike, ki tega zmogljivega dirkalnika v Sloveniji uradno ne more preizkušati.  | Foto: Luka Gregorič Na avtomobilskem kronometru je bil najhitrejši Matej Grudnik s pokalnim renault cliom. Velenjčan prav tako spada med tiste voznike, ki tega zmogljivega dirkalnika v Sloveniji uradno ne more preizkušati. Foto: Luka Gregorič   

Prvi stik z domačini, naslednji korak preplastitev z asfaltom

Prva avtomobilska prireditev je bila prejšnji konec tedna bolj namenjena promociji obuditve poligona med lokalnim prebivalstvom. Na nekatere dirkalnike so namestili celo druge izpušne sisteme, da glasni avtomobili ne bi motili domačinov. Zakrpano dirkališče je uspešno prestalo predstavitveni debi.

Za zdaj še ni znano, kdaj bo Gaj gostil tudi prve prave avtomobilske dirke za točke vsaj državnega prvenstva. V osnutku koledarja za sezono 2017 za zdaj še ni tamkajšnje cestnohitrostne dirke. Naslednji korak bo preplastitev asfaltne podlage, poligon bo po obljubah iz AŠ2005 in avtošportnega društva Gaj v polnosti zaživel prihodnje leto.

Na poligonu tudi trening ljubljanskih študentov, ki so sami izdelali formulo

Na Dolenjskem se je zbralo kar nekaj slovenskih avtomobilskih športnikov, ki svojih tekmovalnih vozil v Sloveniji ne morejo preizkusiti. To velja tako za skupno najhitrejšega Mateja Grudnika s predelanim pokalnim renault cliom za gorskohitrostne dirke kot za domžalsko ekipo Lema Racing s pokalnimi seat leoni in renault clii, tudi razvoj študentske formule univerze v Ljubljani (in podobnega projekta v Mariboru) bi bil lahko s preizkusi na urejenem poligonu bolj učinkovit.

Prave avtomobilske specialke za gorske ali cestnohitrostne dirke za razliko od avtomobilov za reli tudi niso registrirane in se z njimi po običajnih cestah ni dovoljeno peljati. Kdor tak avtomobil ima, je obstojen na trening le v sklopu pravih dirk, preizkuse na kakšnem večjem zapuščenem kosu slovenskega asfalta ali pa na pot na eno izmed urejenih dirkališč v Italiji, Avstriji, na Madžarskem ali Hrvaškem.

Tak je tudi primer priljubljenega Milana Bubniča iz bližine Pivke, ki je gorskohitrostni prvak s skrajno predelano lancio delto. Ta dirkalnik ima blizu 600 "konjev" in velja za pravi izstrelek na štirih kolesih.

Boštjan Avbelj sredi obračuna dirke ETCC v Imoli. "Dirkališče je resnično zahtevno, saj ne dopušča niti ene napake. Za nameček so tekmeci vsi dobri in zato se vozi na nož," pravi Avbelj, ki je drugo dirko končal na šestem mestu.   | Foto: Aleksander Jurdan Boštjan Avbelj sredi obračuna dirke ETCC v Imoli. "Dirkališče je resnično zahtevno, saj ne dopušča niti ene napake. Za nameček so tekmeci vsi dobri in zato se vozi na nož," pravi Avbelj, ki je drugo dirko končal na šestem mestu. Foto: Aleksander Jurdan

Sin slovenskega motokrosista, ki dirka pred kamerami Eurosporta

Eden takih je tudi Boštjan Avbelj, v zadnjih dveh sezonah najbolj vroče ime cestnohitrostnega dirkanja v Sloveniji. Je sin znanega motokrosista Marjana Avblja, ki je bil v tem športu aktiven okrog 20 let in je nad bencinskimi hlapi navdušil tudi svojega danes 26-letnega sina. Lani je prevladoval v pokalu renault twingo, letos s pokalnim cliom vozil na cestnohitrostnih dirkah srednjeevropske cone, nedavno pa v Imoli odpeljal prvo dirko FIA evropskega cestnohitrostnega prvenstva ETCC.

Dirko iz znamenitega italijanskega dirkališča je v živo prenašal tudi Eurosport, Avbelj pa je na njej dirkal s pokalnim seat leonom ekipe Lema Racing, za katero stoji zanesenjak Miro Marinšek. V drugi dirki je kot novinec osvojil šesto mesto in samemu sebi dokazal, da je lahko konkurenčen na tej ravni.

Polna sezona v ETCC bi Avblja prihodnje leto stala vsaj 100 tisoč evrov.   | Foto: Aleksander Jurdan Polna sezona v ETCC bi Avblja prihodnje leto stala vsaj 100 tisoč evrov. Foto: Aleksander Jurdan

Klofuta na prvem treningu, a zmage niso nedosegljive

"Na prvem prostem treningu sem dobil kar nekaj poštenih klofut. V konkurenci ni slabega voznika. Poiskati je treba ritem in se umiriti. Delati moraš na sebi, analizirati vožnjo in napredovati iz treninga v trening. V drugi dirki sem se približal celo mojemu času kvalifikacij. Imola je zelo razgibano dirkališče, ki ne dopušča nobene napake.  Za zdaj gre moja hitrost še naprej s stopnjo zahtevnosti. Ključen bo zimski del sezone, v katerem moramo zbrati dovolj denarja.  Na dirkah ne moreš varčevati, preprosto ne moreš voziti na starih gumah. Osnovni program stane okrog 100 tisoč evrov," zahtevnost prvenstva ETCC, ki ima skupno 12 dirk na šestih različnih prizoriščih (Sloveniji najbližji je Slovakiaring pri Bratislavi), opisuje Avbelj.

Že prihodnje leto boj za posamične zmage v ETCC?

Če bi uspel zbrati dovolj finančnih sredstev, že za sezono 2017 napoveduje boj za prvo posamično zmago v ETCC. Slovenci bi se tako vmešali v boj za visoka mesta v priznanih mednarodnih serijah, Avbelj pa bi kot trenutno eden najbolj perspektivnih voznikov dobil priložnost za mednarodno  dokazovanje.

"Tudi z vidika testiranj in treningov podpiram obnovo projekta Gaj. Pomemben bi bil tudi za promocijo cestnohitrostnih dirk. Ko danes koga vprašam za sponzorska sredstva, me vpraša, ali vozim reli," dodaja Vrhničan.

Ne spreglejte