Sobota, 24. 7. 2021, 20.41
2 leti, 9 mesecev
Georg Gedl ekskluzivno za Siol.net
Ekskluzivno: to je bil prvi konceptni avtomobil na svetu #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,49
Buick se v ZDA uvršča med proizvajalce premijskih avtomobilov, ki pa so zaradi precej konservativnega videza priljubljeni predvsem pri starejših kupcih. A pogled v preteklost razkriva drugačno sliko, še posebej pa navduši pogled na ustvarjene koncepte v zadnjih desetletjih. Še več, Buick je že davnega leta 1938 kot prvi prišel na idejo o predstavitvenem avtomobilu, ki bo prikazal vse najnovejše tehnologije, zunanja podoba bo sila napredna in ni namenjen prodaji. Buickovim konceptom se je s svojimi ilustracijami posvetil tudi Georg Gedl.
Proces predstavitve povsem novega modela v avtomobilski industriji je v zadnjih desetletjih postal standardizirana praksa, kjer prvotno oblikovno zamisel prenesejo s papirja v resničnost. Nastane koncept, ki ga na enem od največjih avtosalonov predstavijo javnosti. Tam preverjajo tudi odziv javnosti in v ozadju že razvijajo serijski model. Po drugi strani se avtomobilske znamke rade odločijo tudi za razvoj koncepta, ki ima že pred začetkom jasno začrtano pot in je jasno, da ne bo nikoli prešel v serijsko proizvodnjo. Z njim javnosti ponudijo vpogled v prihodnost, vanj namestijo tehnologije, ki bodo širši javnosti na voljo šele čez leta ali celo desetletja, in mu nadenejo futuristični videz. Prvi takšen koncept je nastal pod vodstvom Harley Earla, ki je bil vodja zunanjega oblikovanja pri General Motorsu. Prvi koncept na svetu, buick Y-job, ni nikoli prešel v proizvodnjo, a je imel njegov futuristični videz močan vpliv na oblikovno smer vseh avtomobilskih proizvajalcev iz Detroita.
Po X sledi ... Y!
"Moram priznati, da sem bil kot mladenič obseden z ameriškimi avtomobili. Njihova velikost in precej futuristična oblika karoserij sta mi bili všeč. Proti koncu petdesetih let so bili pri vseh ameriških avtomobilih še posebej poudarjeni zadnji 'repi' v vseh mogočih oblikah. Seveda so bile nekatere oblikovalske rešitve mogoče 'kičaste', s preveč kroma, a to je bila tudi prava mojstrovina izdelave takšne karoserije. Ti 'repi' so prišli tudi v Evropo, samo v bolj umirjeni obliki," je navdušenje nad ameriškimi avtomobili opisal Georg Gedl.
Dva razloga sta, zakaj je Harley Earl koncept poimenoval Y-job. Vsi eksperimentalni avtomobili so takrat nosili oznako X, Earl je Y preprosto izbral zato, ker je naslednja črka v abecedi po črki X. Obenem so s črko Y v tistem času označevali tudi eksperimentalna letala, ki so veljala za najbolj napredne letalske prototipe.
Y-job je imel revolucionarni zunanji videz, ker ni šel v serijsko proizvodnjo, je bila karoserija lahko izredno nizka in dolga. Avtomobili v štiridesetih letih so vsi posnemali takšno zasnovo, neki fotoreporter je leta 1948 na ulici Detroita slikal koncept Y-job in mislil, da gre za enega od novih Buickovih modelov. Earl je namreč koncept spravil na cesto in se z njim vsakodnevno vozil. Vsekakor je z zakritimi žarometi in skritimi vratnimi kljukami, majhnimi zadnjimi žarometi in nabitimi blatniki izstopal na vsakem koraku. Avtomobil je imel vgrajena tudi elektronski pomik stekel in elektronsko zložljivo streho, ki se je skrila pod ličen kovinski pokrov.
Koncept le sabre je bil še bolj futurističen kot Y-job.
Ko se naveličaš svojega koncepta, si preprosto izdelaš novega
Ob koncu štiridesetih let je bila tehnologija reaktivnega pogona vse pomembnejša, zato se je Earl odločil ustvariti koncept, ki bo nagovarjal to novo tehnologijo kar iz avtomobila. Nastal je futurističen koncept le sabre, dizajn in inženirstvo pa sta v očitni meri navdih črpala iz letalske industrije. Earl si je za zgled vzel letalskega lovca North American Aviation F-86 Sabre.
Njegov koncept Y-job, ki ga je več let uporabljal kot osebno vozilo, mu je postal zastarel, zato je ekipa pod njegovim vodstvom pričela izdelovati futuristični koncept iz gline. Ekipa inženirjev je pričela razvijati tehnologije, ki jih do zdaj še nikoli niso videli v avtomobilih.
Koncept ima osnovno obliko avtomobila, a vse je skrito v podrobnostih. Sprednji in zadnji sredinski del sta oblikovana enako kot izpušni sistem reaktivnega letala, a nista tam le zaradi videza. Sprednja odprtina je namenjena zajemu zraka, sprednja žarometa sta zopet povsem skrita. Tudi okvir sprednjega stekla je navdih našel pri letalih, zadnja enotna luč pa je oblikovana v enaki obliki kot žari izpušni del na letalu.
Gedlov poklon še tretjemu Buickovemu konceptu
"Buick XP-300 (sprva imenovan XP-9) je konceptni avtomobil, ki ga je General Motors ustvaril leta 1951. Je enak GM-ovemu modelu le sabre, s katerim si deli številne pogoste mehanske komponente, vključno s kompresorsko gnanim osemvaljnim motorjem z 250 kilovati. Posebnost motorja je ta, da bi lahko deloval bodisi na bencin bodisi na metanol," je zapisal Gedl.
XP-300 ni bil vizualno tako nor kot le sabre, a predvsem eleganten in hiter koncept z osemvaljnim motorjem.
