Četrtek, 8. 9. 2016, 10.59
7 let, 1 mesec
Doma bi nabirali kovance, Slovence v Münchnu pa naokrog že vozi aplikacija
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,50
1
Glede na lastne izkušnje in izkušnje Slovencev, ki živijo v Münchnu, smo preverili koncept povsem digitaliziranega sistema javnega prevoza na Bavarskem. Enotna aplikacija poišče pot, nariše zemljevid, poda napotke in tudi proda vozovnico. Najhitrejše potovanje omogoča 45 let stara podzemna železnica. Prebivalci Münchna na lasten avtomobil že gledajo kot na breme in ne nujo.
Javni promet v Sloveniji in Ljubljani še vedno pogosto narekujejo kovanci, v Munchnu pa uporabnik vse stori z eno aplikacijo.
Javni promet v Sloveniji ni digitaliziran
V Ljubljani pri številnih oblikah javnega prometa pogrešamo večjo stopnjo digitalizacije za uporabnika. Železniške vozovnice na primer ni mogoče kupiti prek interneta, kdorkoli kot tujec potuje po Ljubljani z mestnim avtobusom, se mora prav tako navaditi na razvejano mrežo različnih prog.
Sistem avtomobilskega "car sharinga" je še v sklepni fazi testiranj, nove oblike naročanja taksijev – primer slovaškega Hopina, ki podobno kot Uber temelji na storitvi prek aplikacije na mobilnem telefonu – pa so že v prvih tednih naletele na številne ovire in nasprotovanja.
Pri večini možnosti javnega prevoza je tako še naprej neizogibno nabiranje kovancev za vsako posamično pot.
V velikih mestih je proces manjšanja deleža lastniških avtomobilov najhitrejši, saj so lastniki k temu primorani zaradi dragih parkirnin, pomanjkanja prostora in gneče, ki onemogoči hitro potovanje po cesti.
V Münchnu je v vsakodnevni promet vključenih okrog 1,5 milijona ljudi, ki lahko uporabljajo podzemno in klasično železnico, tramvaje, avtomobilski "car sharing" in podobno.
Javni prevoz v Münchnu uporablja pol milijarde potnikov letno
Iz Ljubljane z okrog 280 tisoč prebivalci smo se odpravili v nemško mesto München, bavarsko prestolnico s skoraj 1,4 milijona prebivalci. Mesto, ki je od Ljubljane z letalom oddaljeno dobre pol ure, z avtomobilom pa pet ur vožnje, slovi po dobri organiziranosti svojega javnega prometa.
Na tako visoko raven so ga postavili že v začetku sedemdesetih let, ob takratnih olimpijskih igrah. Leta 1971 so odprli podzemno železnico (U-Bahn), leto pozneje pa še sistem mestnega vlaka (S-Bahn). Skupaj z mrežo tramvajev je lani te oblike prevoza uporabljalo več kot 500 milijonov potnikov.
Aplikacija za želeno pot poišče več poti, nato za izbrano najprej izpiše potek potek in morebitne prestope. Vso pot tudi grafično prikaže in izriše na zemljevidu.
Bistvo je v enotni aplikaciji: ta najde poti, proda vozovnico in izriše navodila ter zemljevid
Ob prihodu v München tujcu ni treba poznati najrazličnejših telefonskih številk ali spletnih naslovov za potovanje znotraj mesta. Uradna mestna aplikacija MVG Fahrinfo za pametne telefone, ki združuje vse načine javnega prevoza, namreč omogoča skoraj vse storitve le prek klikanja po mobilnem telefonu.
V aplikacijo na primer zgolj vpišemo začetni in končni cilj potovanja in aplikacija nam takoj izpiše več možnosti za potovanje. Pri tem uporablja vse vrste prevozov, izpiše nam natančen načrt prestopanja, časovni potek poti in nam vse skupaj prikaže tudi na zemljevidu. Z izjemo mesečne vozovnice je mogoče vse stroške kriti negotovinsko oziroma s plačilom prek mobilne aplikacije oziroma kreditne kartice.
Aplikacija tako tujcem ponuja možnost preprostega in preglednega potovanja, domačinom pa transparentno plačevanje vozovnic, njihovo hrambo v digitalni obliki in podobno.
Povprečna hitrost potovanja s podzemno železnico je 35 kilometrov na uro, z avtobusom na primer le 18 kilometrov na uro.
"Avtomobila ne potrebuješ, saj si z njim zelo počasen"
"Ob prometnih konicah je gneča na cesti nepopisna. Z avtomobilom se je skoraj nemogoče peljati domov ali po opravkih. Za domačine je to nekaj normalnega, a česa takega v Sloveniji ne vidiš. Ni pametno imeti avtomobil, saj je bistveno hitreje in ceneje potovati z javnim prometom. Ta je resnično organiziran zelo dobro," nam je povedal Matevž Šraml, Slovenec na študiju v Münchnu.
Sam največ uporablja podzemno železnico, kjer vlaki vozijo vsakih pet ali deset minut. Uporaba je preprosta in tudi dokaj poceni.
Mesto ponuja tudi tri različne sisteme souporabe avtomobilov (car sharing), v bavarski prestolnici ob klasičnih taksijih deluje tudi ameriški Uber.
V bavarski prestolnici marsikje razvpiti in nezaželeni Uber za zdaj biva v sožitju s tradicionalnimi ponudniki prevozov s taksiji.
Potovanje s podzemno železnico bistveno hitrejše kot z mestnimi avtobusi
To pa so vendarle oblike prevoza, ki so podobno kot lastniški avtomobil vezani na cestni promet in zato ne omogočajo bistveno hitrejšega potovanja. Veliko ljudi se sploh v toplejših mesecih vozi s kolesom, čeprav po Šramlovih opažanjih manj kot v Ljubljani. Bavarski sistem izposoje koles je sicer podoben ljubljanskemu Biciklju.
Ker ima podzemna železnica sto postaj, so te med seboj v povprečju oddaljene manj kot kilometer. Povprečna hitrost potovanja s podzemno železnico je 35 kilometrov na uro, z avtobusom na primer le 18 kilometrov na uro. Lani so v promet spravili nov podzemni vlak C2, ki je dolg 115 metrov in lahko sprejme do 940 potnikov.
Sistem podzemne železnice ima danes za več kot 100 kilometrov tirov, zgradili pa so ga leta 1971.
Mesečna vozovnica za vse oblike prevoza v središču mesta stane 52 evrov
Študentska semestrska vozovnica stane 150 evrov in z njo je mogoče uporabljati vse vrste javnega prevoza. Klasična mesečna vozovnica za potovanje v münchenskem notranjem krogu stane 52 evrov.
"Službeno veliko potujem po svetu in sistem javnega prometa v Münchnu zagotovo spada med najboljše. Čeprav imam tudi svoj avtomobil, ga praktično ne uporabljam. Vozim se s kolesom ali javnim prevozom. Ta je poceni, zaradi digitaliziranosti pa tudi zelo preprost. Vse opravim prek mobilnega telefona, vožnja je tudi varna. Slaba točka je le dejstvo, da je treba po mesečno vozovnico še vedno na avtomat in jo vzeti v tiskani obliki," pravi Gorazd Šemrov, ki v Münchnu živi in dela že leto in pol.
Tako vozovnico je treba imeti ves čas s seboj. Čeprav po Šemrovovih izkušnjah pregledi kontrolorjev naj ne bi bili pogosti, mora potnik brez vozovnice plačati globo 40 evrov.
Celodnevna vozovnica za potovanje po celotnem mestu in predmestju za 12,4 evra
Cene kratkotrajnih vozovnic pa so naslednje: celodnevna znotraj notranjega kroga mesta stane 6,4 evra, v primeru veljavnosti vozovnice na celotnem omrežju (tudi primestnem) pa 12,4 evra. Kratkotrajna vozovnica za mestno središče, ki dovoljuje štiri prestopanja, stane 1,4 evra, enosmerna vozovnica za izbrano pot znotraj ene cone pa 2,4 evra.
"Kadar potujem zunaj notranjega kroga, za katerega torej imam vozovnico za 52 evrov, doplačam enodnevno vozovnico za 6,4 evra. To je še vedno ceneje in hitreje od vseh drugih oblik prevoza," dodaja Šemrov.
1