Nedelja, 30. 7. 2017, 8.57
6 let, 6 mesecev
To je vizija prvega pravega klenega električnega terenca
Bollinger B1 - na elektriko tudi onstran asfalta, ko zmanjka ceste in poti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,80
1
Elektromobilnost je zaradi manj kompleksnega in za razvoj preprostejšega pogona postala zanimiva za številne konstruktorje in start-up podjetja. Največji dokaz za to je eno od najmlajših velikih avtomobilskih podjetji Tesla Motors, ki je ravno v teh dneh predstavilo svoj ljudski električni avtomobil. V ZDA pa se začenja še en zanimiv projekt – prvi pravi, preprost, a zmogljiv kleni električni terenec bollinger B1 s 320-kilometrskim dosegom.
Slovenci predstavili prototip super zmogljivega športnega terenca, Američani pa koncept električnega klenega terenca
Električni pogon je veliko manj kompleksen in razvojno zahteven kot razvoj sodobnega motorja z notranjim izgorevanjem z veliko gibljivimi deli in zahtevno termalno regulacijo ter manjšo porabo in izpusti. Preprostejša in cenejša električna pogonska tehnologija, ki ima za seboj veliko zanesljivosti in dolgo tradicijo uporabe v vseh panogah sodobne civilizacije, je dala krila tudi manjšim delavnicam in inovatorjem. Na to, da ima elektromobilnost velik potencial za razvoj novih delovnih mest, priložnosti in razvoja preprostejših vozil v manjših serijah, je v našem intervjuju poudaril slovenski vizionar elektromobilnosti Andrej Pečjak.
Električni pogon pa se iz avtomobilov že seli tudi na motocikle, superzmogljive avtomobile, med oblake v letalsko industrijo in tudi na valove.
Avtomobilski start-up Bollinger Motors je svoj projekt električnega terenca B1 predstavil v New Yorku v avtomobilskem klubu Classic Car Club na Manhattnu. Cena tega električnega terenca naj bi se v serijski proizvodnji, če se bo seveda uresničila, znašala okoli 60 tisoč ameriških dolarjev oziroma dobrih 53 tisoč evrov.
Dokaz, da iz vizije pogonskih rešitev na elektriko lahko nastane resen posel, je na primer hrvaški superšportnik butične proizvodnje iz delavnice Rimac Motors, pa na primer tudi slovensko visokotehnološko razvojno podjetje Elaphe Pogonske Tehnologije, kjer so predstavili najzmogljivejši konceptni električni avto na svetu, ki je gnan s štirimi elektromotorji, nameščenimi v kolesa. Prototip so zasnovali na športnem terencu BMW X6. V vsako njegovo kolo so vgradili zmogljiv elektromotor L-type. Sistemska moč takega predelanega električnega terenca pa doseže osupljivih 440 kilovatov in več kot 6.000 njutonmetrov hipnega navora.
Na drugi strani Atlantika je veliko sivih las avtomobilskim velikanom že naredil Elon Musk s svojo teslo, zdaj pa se elektrika v New Yorku seli še na brezpotja. Res je tudi, da serijska proizvodnja tega električnega terenca še ni zagotovljena in obstaja verjetnost, da tega avtomobila morda sploh nikoli ne bo mogoče kupiti. Tesla namreč že ima postavljeno tovarno, a je velikoserijska proizvodnja milijonske serije še vedno izziv.
Video: Slovenski superelektrični pogon
Zaprta ali odprta kabina, prtljažnik ali pa "pickup keson" ter do 100 kilovatnih ur elektrike
Novi start-up Bollinger Motors je namreč predstavil koncept resnega terenskega avtomobila bollinger B1. Gre za avtomobil, ki se s preprostostjo vrača h koreninam tistega, kar je pred več desetletji v Afriki začel landrover defender oziroma stoletje nazaj prvi velikoserijski avtomobil ford model T.
Avtomobil poleg odličnih terenskih voznih lastnosti želi ponuditi predvsem zares uporabno izkušnjo, ki temelji tudi na številnih nadgradnjah in prilagodljivosti karoserije. Električni bollinger B1 kot prvi kleni terenec svoje vrste je zasnovan tako, da se z nekaj posegi njegova karoserija lahko iz zasnove športnega terenca s štirimi sedeži in prtljažnikom prelevi tudi v dvosedežni poltovornjak z velikim odprtim kesonom.
Ta robustno oblikovan in precej špartansko opremljen terenec škatlaste oblike spada v kategorijo, ki hitro razdeli okuse na dva pola. Ali ti je takoj všeč ali pa ga ne bi niti pogledal. A ne smemo pozabiti, da po prahu, skalah, v snegu ali pa blatu in pesku kroži kar nekaj podobno oblikovanih možakarskih terencev, ki jih ljudje nikoli niso vrednotili po videzu, pač po zmogljivostih in talentu iskanja oprijema v nemogočih razmerah.
Od tod tudi nova oznaka SUT – "sport utility truck". Bollinger B1 bo na voljo v dveh različicah glede na doseg in energijsko zmogljivost baterije. Razvojni inženir Bollinger Motors John Hutchison pravi,
da v dveh različicah baterije s 60 oziroma 100 kilovatnih ur oziroma dosegom 193 ali 322 kilometrov ponujajo dovolj za večino nalog, ki jih mora tak terenski avtomobil narediti v enem dnevu. Na hitri polnilnici z enosmernim tokom so baterije polne v 45 minutah oziroma v uri in 15 minut pri večji bateriji. Na domači vtičnici pa je treba za obnovitev energije čakati krepko več kot 14 ur. Bolj prijazno je polnjenje na zmogljivejših domačih polnilnih postajah wall-box oziroma javnih polnilnicah.
Seveda ne gre za terenca z ekspedicijskimi nalogami, temveč za praktično vozilo za zahtevne terene v poklicni ali prostočasni rabi. Povprečni Američan na dan prevozi okoli 36 milj oziroma slabih 58 kilometrov, zato je Hutchison mnenja, da energijska zaloga in doseg ponujata pravo kombinacijo praktičnosti uporabe na zelo zahtevnih terenih.
Video: Poglejte hitro prilagodljivo karoserijo električnega terenca
Ne, to ni terenska različica visokotehnološke tesle. Stroj stare šole, ki stavi na preprostost in električni pogon ...
Ustanovitelj podjetja oziroma klasičnega start-upa Robert Bollinger, nekdanji poslovnež z Manhattna, ki je kozmetični posel zamenjal za kmetovanje, pravi, da s svojim projektom klenega električnega terenca ne želi postati nekakšna druga Tesla s programom offroad in ne bo tekmoval z velikani, kot je General Motors s svojim električnim chevy boltom oziroma ampero-e na naši strani Atlantika. Ravno tako ne namerava razvijati samovozečih tehnologij in s svojim delom ne bo razvijal trendov in novih rešitev sodobne mobilnosti.
V primerjavi z velikimi ameriškimi poltovornjaki so se zasnove terenca v butični delavnici, ki leži na podeželju, nekaj ur vožnje severno od New Yorka, lotili tudi dimenzijsko precej umirjeno. Medosna razdalja znaša 2,67 metra, kar je malce manj od škode kodiaqa. Širina kolotekov pa znaša 1,72 metra.
Robert Bollinger ravno tako trdi, da je filozofija njegovega električnega avtomobila precej drugačna od tiste, ki se razvija v Silicijevi dolini. S svojim projektom želi dokazati, da je na trgu prostor za uporaben, praktičen in terensko dovolj zmogljiv električni avtomobil. Brez visokotehnološkega imidža, tak, ki se vrača k koreninam. Vsak ga lahko vozi in vzdržuje. Pravi, da ga je jezilo, ko je s svojim poltovornjakom nekajkrat na kmetiji obtičal v snegu. Zato se je lotil razvoja klenega terenca, praktičnega in prilagodljivega, vsakodnevno uporabnega, brez odvečnih in za vožnjo po terenu nepotrebnih stvari.
Kot tak nima občutljivih zaslonov na dotik. Je prvinski, mehanski in celo stanje napetosti (voltmeter) ter zaloge energije v bateriji vozniku sporoča prek analognih merilnikov kot včasih, na starih dizelskih podmornicah. Avtomobil, narejen po meri ekološko ozaveščenih avanturistov in za rančarje, za delo v vseh pogojih.
Bollinger B1 je že na pogled robusten avtomobil praktične zasnove, brez nepotrebnega okrasja. Od tal je oddaljen kar 39 centimetrov, vsako kolo pa ima četrt metra hoda pri premagovanju najtežjih ovir. Višino glede na obremenjenost s tovorom prilagaja aktivno hidropnevmatsko vzmetenje s funkcijo samoizravnave.
Električni pogon pa je v tem primeru ključen zaradi hipnega navora in poceni energije iz obnovljivih virov. To je vsa filozofija tega prvega pravega električnega resnega terenca, ki se po plezalnih sposobnostih in iskanju oprijema želi kosati s terenskimi legendami, kot so mercedes razreda G, landrover defender in ameriška off road ikona jeep wrangler.
Kar zadeva sodobno multimedijsko opremo, je ta električni terenec precej skop. Precej osnovni radio s povezavo bluetooth, vhod AUX za iPod in reža za dodatno spominsko kartico SD.
Če bodo našli vlagatelja oziroma partnerja, ki bo v projektu prepoznal priložnost, bi bil prototip hitro pripravljen na serijsko proizvodnjo in bi prvi serijski modeli lahko na cesto zapeljali že v dobrem letu in pol po postavitvi ter zagonu proizvodnje. Robert Bollinger meni, da je na trgu na leto prostora za okoli 10 do 20 tisoč električnih terencev z resnimi zmogljivostmi za vožnjo po terenu. Tak avto pa je po njegovem mnenju zanimiv tako za mobilno zahtevne poklice, ki so vezani na vožnjo in storitve v naravi, kot tudi za rekreacijsko vozilo brez hrupa in izpustov za vožnjo po naravi.
Gre za držo in značaj pravega klenega terenca, ki zmore opraviti s 56-stopinjskim vstopnim kotom in 53-stopinjskim izstopnim kotom. S tem ima na primer boljše plezalne sposobnosti strmih vzponov in spustov kot mercedes razreda G.
Praktičen in zmogljiv
V primerjavi z velikimi ameriškimi poltovornjaki so se zasnove terenca v butični delavnici, ki leži na podeželju nekaj ur vožnje severno od New Yorka, lotili tudi dimenzijsko precej umirjeno.
Medosna razdalja znaša 2,67 metra, kar je malce manj od škode kodiaqa. Širina kolotekov pa znaša 1,72 metra. Američani so dojeli, da je zajetna karoserija na resnem terenu lahko težava zlasti na ozkih gozdnih poteh z omejenimi obračališči, pa pri prevojih, prečenju jarkov in vstopnih ter izstopnih kotih Kljub temu pa avtomobil ponuja zelo prostorno notranjost.
Ves pogonski sklop vključno z baterijo in obema elektromotorjema ter preprostim, a učinkovitim redukcijskim menjalnikom so spravili v dvojno dno avtomobila. S tem so v prid boljših voznih lastnosti znižali točko težišča, dosegli idealno razporeditev mase v razmerju 50 : 50 med sprednjo in zadnjo osjo ter znotraj karoserijskih meja dobili dodaten prostor za prtljago.
Ena od najbolj praktičnih rešitev, kar jih omogoča arhitektura električne zasnove terenca – brez omejitev zaradi klasičnega motorja, menjalnika in kardanske gredi – je na primer loputa med obema prtljažnima prostoroma in kabino. Zaradi te je mogoče oba prtljažnika zapreti in peljati 3,67 metra dolge predmete ob več kot meter krajšem medosju. Če je del prtljažnih vrat odprt (lopute), pa je avtomobil mogoče naložiti do obeh skrajnih točk karoserije, kar pomeni, da je B1 sposoben peljati kar 4,7 metra dolg tovor. Palec gor, tega ne zmorejo le dostavniki s precej daljšim medosjem.
Videz je stvar okusa, a pravokotni karoserijski robovi, robustni odbijači, zajeten prostor do stropa blatnika, pa gumijaste avtomobilske "gojzarice" BFGoodrich LT285/70R17 mud terrain, pod katerimi so skoraj 30-centimetrski zavorni koluti, so stvari, ki ogrejejo srce vsakega pravega ljubitelja terenske vožnje. Ni lepotec, je pa kleni garač. Tudi kakšna mehanska brazgotina mu bo utegnila celo oplemenititi samozavest. Kar spomnite se na avtomobilskega marinca H1, koliko se jih je vozilo po avenijah Hollywooda.
Kljub temu, da je dno med osema polno baterijskih celic, pa je zaradi hibridne gradnje iz aluminija in jekla ter brez odvečne elektronske navlake in okrasja ta terenec še vedno razmeroma zmeren, kar zadeva lastne kilograme, saj tehtnica pokaže dobre 1,7 tone (1.769 kilogramov). Kar zadeva nosilnost in vlečne zmogljivosti, pa B1 postreže s kar 2.767 kilogrami. To pomeni, da je zmožen premikati več kot 4,5 tone lastne teže in tovora. Seveda na zahtevnem terenu in cesti taka obremenitev pomeni precej manjši doseg kot 300 kilometrov.
Sprednji in zadnji prtljažni prostor ob odstranjenih zadnjih sedežih skupaj ponujata skoraj za 2,7 kubika (2.690 litrov) prostora. V zahtevni poklicni rabi bodo terenske ekipe na terenu – električni monterji, reševalci, gozdarji … –, ki dnevno na svojih deloviščih ne premagujejo velikih razdalj, cenili tudi to, da kadar kilometrov do delovišča ni veliko, tak električni terenec služi tudi kot mobilna električna postaja. Spredaj in zadaj ima bollinger B1 nameščene vtičnice 110-voltne napetosti za vklop najrazličnejših naprav in orodij.
Video: Praktičnost ...
Dovolj konjev in navora za brezpotje in cesto
Posamično vpetje koles
Za pogon skrbita dva elektromotorja, ki ponujata 268 kilovatov oziroma 360 "konjev", 640 njutonmetrov navora. Kljub robustni podobi in resni terenski obutvi ta električni terenec do stotice pospeši hitreje kot na primer divji poltovornjak ford raptor in celo bolje kot marsikateri športni avtomobil. Samo 4,5 sekunde potrebuje od mirovanja do hitrosti 100 kilometrov na uro. Na terenu pa je seveda veliko bolj pomembno to, da je visoka zaloga navora na voljo v vsakem trenutku.
Zaradi nizkega težišča in posamičnega vpetja vseh štirih koles pri Bollinger Motors obljubljajo tudi prepričljive vozne lastnosti. Opozarjajo še na izjemno čvrsto karoserijo in napreden sistem proti prevračanju.
1