promet
Petek, 19. 8. 2016, 11.30
6 let, 6 mesecev
Samovozeči avtomobil še dodatno ukinja potrebo po lastništvu vozila
V avtomobilski industriji se dogaja revolucija
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,50
Samovozeči avtomobili dolgoročno pomenijo konec potrebe po službah najrazličnejših voznikov, med njimi tudi taksistov. V Sloveniji deluje skoraj 400 taksistov espejev. Ameriški Uber pravi, da njihov razvoj novih tehnologij samovozeče vožnje ni konkurenca taksistom, temveč lastništvu avtomobila. In Slovenci smo po številu avtomobilov na prebivalca v samem vrhu Evrope.
Volvov športni terenec XC90 z dodatki Uberja, ki bodo že letos omogočili začetek testiranj Uberjevih samostojno vozečih avtomobilov.
Napoved sprememb, ki pa so oddaljene še vsaj 20 let
Ambiciozni skupni projekt samovozečih avtomobilov ameriškega Uberja in švedskega (kitajskega) Volva, vreden 300 milijonov dolarjev, kaže na prihodnost taksi storitev. Razvoj samovozečih avtomobilov, na katerega se s postopnimi koraki avtomobilska industrija pripravlja že nekaj let, s spremembo zakonov pa se na neizogibno pripravljajo tudi pristojni organi pri državnih inštitucijah, dolgoročno spreminja vlogo taksijev kot jo poznamo danes.
Poklic taksista verjetno nima prihodnosti, saj ga bo nekoč v avtomobilu zamenjala umetna inteligenca. Potnik se bo usedel v avtomobil, a ta ga bo samostojno in brez taksista peljal do želenega cilja. Preden bodo lahko avtomobili resnično vozili brez nadzora voznika, bo morala tehnologija tako na strani avtomobilov kot prometne infrastrukture še močno napredovati. Svoje bodo morali dodati tudi tisti, ki na ravni Evropske unije in držav članic skrbijo za prometno signalizacijo.
Vozniki bodo morali še več let - kljub zmožnostim avtomobila, da krajši čas pelje samostojno - sedeti za volanom in držati volanski obroč.
Uberjevi športni terenci ne bodo vozili sami
Sodelovanje Uberja in Volva prinaša prav take spremembe, a seveda še ne takoj. Uber je od Volva že dobil sto športnih terencev XC90 in jih opremil z dodatnimi kamerami, senzorji in strojno ter programsko opremo, ki so jo razvili sami. Že letos bodo v Pittsburghu v Ameriki začeli testne vožnje samostojnega "taksija". Avtomobil bo domnevno vozil sam, a Uberjev uslužbenec bo še vedno sedel za volanom in imel roke na volanskem obroču. Torej podobno kot danes velja za vse modernejše avtomobile, ki tehnologijo na tej ravni že omogočajo.
Projekt pri Uberju vodi Sherif Marakby, ki se je podjetju po 25-letni karieri pri Fordu pridružil spomladi. Pri prejšnjem delodajalcu je vodil področje elektronskih komponent vseh Fordovih modelov. Za zdaj ni uradno znano, kako veliko ekipo Marakby vodi pri Uberju. Američani poleg tega poudarjajo, da dogovor z Volvom ni ekskluzivne narave in da bodo na področju samovozečih vozil sodelovali tudi z drugimi proizvajalci.
Napovedani projekt odpira marsikatero vprašanje. Na primer, kako bo samovozeči taksi vozil v dežju ali po snegu, ko senzorji veliko težje zaznajo robne črte na cesti, druga vozila okrog sebe in prometne znake. Tudi zakonskih omejitev se pri Uberju za zdaj niso uradno dotaknili. V večini evropskih držav (izjema je na primer Velika Britanija) velja Dunajska konvencija, po kateri se lahko avtomobili brez nadzora voznika premikajo le do hitrosti deset kilometrov na uro.
Taksisti so v številnih mestih močni nasprotniki sistemov kot je Uber.
Koliko služb bo nova tehnologija ogrozila?
Samovozeči avtomobil vsekakor še povečuje potencial sistemov za souporabo avtomobilov. Uber si od razvoja samostojno vozečih avtomobilov poleg tehnološkega napredka, ki bo v prihodnosti prinesel tudi varnejši in bolj tekoč promet. "Samovozeči avtomobili bi lahko pomembno zmanjšali stopnjo umrljivosti v cestnem prometu in hkrati zmanjšali stroške prevoza za uporabnike," pravi Alexandra Corolea, predstavnica Uberja za odnose z javnostmi za balkansko regijo.
Hkrati pa samovozeča vozila seveda odpravljjo potrebo po voznikih. Teh ima Uber samo v ZDA kar milijon. V Sloveniji je po podatkih bizi.si registriranih več kot 370 taksistov espejev, dodatni so zaposleni tudi v večjih družbah za opravljanje taksi storitev.
A zaradi različnih tehničnih in regulatornih razlogov bo do masovne uvedbe samovozečih vozil v promet minilo še nekaj časa, pravi sogovornica iz Uberja. "To pomeni, da bo Uber še dolgo časa po prvih poskusih uvedbe samovozečih vozil priložnost za voznike," dodaja.
Uber: Če že, tekmujemo z lastništvom avtomobila, ne s taksisti
Ponudniki novih storitev sicer zanikajo, da bodo pretresli trg prevozov. V Uberju, ki napoveduje prihod v Ljubljano, kdaj, pa ne pove, sicer pravijo, da taksi panoga ni njihov neposredni konkurent in da ne gre za igro ničelne vsote. Potniki, ki jih pobere Uber, torej niso potniki, ki bi sicer naročili taksi.
"Uber dopolnjuje ponudbo in tako povečuje transportno pito," pravi Alexandra Corolea iz Uberja in dodaja: "Če s čim tekmujemo, je to lastništvo avtomobilov." A temu se večina Slovencev – pri nas je registriranih več kot milijon osebnih avtomobilov – še ne bo tako hitro odrekla.
Tudi ustanovitelji ljubljanskega električnega "car sharinga" vidijo svoj sistem kot konkurenco lastništvu avtomobila in kot dopolnilo javnega prometa.
Podobno je tudi izhodišče napovedanega ljubljanskega sistema za souporabo avtomobila oziroma car sharinga. "Sistem, kot bo naš, dopolnjuje druge sisteme javnega prevoza. V mestih, kjer imajo sistem souporabe avtomobilov, se je povečala uporaba javnih avtobusov," pravi Matej Čer iz Avantcara. Njegovim besedam pritrjujejo tudi na LPP.
V Uberju menijo, da platforme, kot je njihova (podobna je tudi Lyft), potnikom prinašajo novo možnost za potovanje od ene točke do druge. Za partnerske voznike prinaša možnost zaslužka, za skupnost pa novo ponudbo in spodbudo obstoječim ponudnikom prevozov k inovacijam.
