Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Gregor Pavšič

Nedelja,
5. 3. 2017,
4.04

Osveženo pred

6 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Yellow 5,75

7

Natisni članek

SUV Ford Avtomobilski izlet

Nedelja, 5. 3. 2017, 4.04

6 let, 6 mesecev

Avtomobilski izlet: na morje po skritem makadamu, kjer tišino zmoti le lokomotiva

Gregor Pavšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Yellow 5,75

7

Ford edge sport avtomobilski izlet | Foto Gregor Pavšič

Foto: Gregor Pavšič

To je skrita makadamska cesta, ki prek Kraškega roba pelje vzporedno ob enotirni železnici in popotnika vodi skozi pokrajino, kjer popolno tišino občasno zmoti le sopihanje vlečne lokomotive.

Več sto let stara Vasica Črnotiče leži tik nad Kraškim robom. V njej živi okrog 80 ljudi. | Foto: Gregor Pavšič Več sto let stara Vasica Črnotiče leži tik nad Kraškim robom. V njej živi okrog 80 ljudi. Foto: Gregor Pavšič Slovenija skriva številne ceste, ki nam lahko popestrijo avtomobilske izlete ob koncu tedna. Tudi vožnja do Slovenske obale, ki je že ob spomladanskih mesecih cilj marsikaterega slovenskega in tudi tujega avtomobila, nudi številne alternative vožnji tja po primorski avtocesti. In to nikakor ni le vzporedna stara regionalna cesta, nekoč polna dolgih kolon, zastojev, danes pa skoraj prazna in prepuščena le redkim uživaškim voznikom avtomobilov, lokalnim prevoznikom in motoristom.

Vzdrževalna cesta železniškega tira prek Kraškega roba, kjer pogosto divjajo plameni

Kdor se proti Kopru ne pelje po avtocesti in tudi ne po regionalni cesti med Kozino in Dekani, lahko izbere staro makadamsko cesto prek Kraškega robu. To je cesta, ki je bila zgrajena predvsem za vzdrževalne namene tamkajšnjega železniškega tira. Luka Koper ga je zgradila leta 1967, še danes pa predstavlja pravi tehnološki in gradbeni podvig železniškega spusta (in dviga) čez Kraški rob. Makadamska cesta v večjem delu pelje tik ob tej železniški progi.

Poiskati je treba majhno, več sto let staro vasico Črnotiče. Prav tam je lani besnel hud požar, ki so na tem področju relativno pogosti. Pokrajina je suha, železniškim vagonom pa med spuščanjem odpadajo zavorne obloge, izpod koles se iskri in v takih pogojih je nastanek požara le vprašanje časa. Sistemske ureditve, na primer samodejnega zaznavanja dima na najbolj izpostavljenih delih prav tako še ni. Domačini se jezijo, mnogi pa so se z nevarnostjo požara tudi že naučili živeti.

Potek makadamske ceste prek Kraškega roba. | Foto: Google Potek makadamske ceste prek Kraškega roba. Foto: Google

Na izvozu iz vasice Črnotiče, na obrobju katere je lani poleti več dni besnel hud požar. | Foto: Gregor Pavšič Na izvozu iz vasice Črnotiče, na obrobju katere je lani poleti več dni besnel hud požar. Foto: Gregor Pavšič

Črnotiče ležijo še na nadmorski višini nad 300 metri, nato pa se cesta spušča proti dolini. | Foto: Gregor Pavšič Črnotiče ležijo še na nadmorski višini nad 300 metri, nato pa se cesta spušča proti dolini. Foto: Gregor Pavšič Enotirna elektrificirana železniška proga med Divačo in Koprom je za zdaj edina železniška povezava koprskega pristanišča z zaledjem. Proga je razdeljena v štiri odseke, skupaj pa dolga 44,6 kilometra. Njena posebnost je prav velika višinska razlika, saj se proga pri Rodiku povzpne na višino 575 metrov in se nato spusti do Kopra na le tri metre nadmorske višine.

Največji naklon znaša 26 promilov, kjer se torej železniška proga v enem kilometru spusti za 26 višinskih metrov. Zaradi velikih obremenitev, vlakovne kompozicije na odseku čez Kraški rob v smeri proti Divači potiska še doprežna lokomotiva. To je dejansko zgornja meja naklona v tovornem železniškem prometu. Če bi bil naklon še večji, bi morali uporabiti jeklenico ali zobato železnico.

Cesta je dobro vzdrževana in ohranjena, le prehodi prek jarkov so nekoliko višji in je treba s povprečnim avtomobilom paziti. | Foto: Gregor Pavšič Cesta je dobro vzdrževana in ohranjena, le prehodi prek jarkov so nekoliko višji in je treba s povprečnim avtomobilom paziti. Foto: Gregor Pavšič

Skozi brezčasno pokrajino, kjer tišino zmoti le zvok lokomotive

Na robu vasice se začne makadamska cesta, ki na nasprotni strani železniške postaje in mimo lokalnega nogometnega igrišča zapelje proti gozdu. Cesta je dobro vzdrževana in ohranjena, le prehodi prek jarkov so nekoliko višji in je treba s povprečnim avtomobilom paziti. Makadamu bodo kos tudi osebni avtomobili, a še bolj udobno se je na teh nekaj kilometrov podati s crossoverjem ali športnim terencem.

Cesta se rahlo spušča, zapelje v pravo brezčasno pokrajino, kjer velja izstopiti iz avtomobila in prisluhniti tišini okrog nas. Zmoti jo lahko le zvok prihajajoče vlakovne kompozicije, saj so tiri na tem mestu že blizu cesti. Za naslednjimi ovinki postane cesta ožja, pod njo pa se odpira veličastni pogled prav na tisti del železniškega tira, kjer se ta spušča med skalami proti dolini. Cesta in železniški tir se že globoko pod kraškim robom združita v vasici Podpeč.

Pogled prek roba ceste razkriva potek enoželezniškega tira. Marsikdo si bo vzel čas in počakal na prihod tovornega vlaka, ki tu sicer vozijo že 40 let. | Foto: Gregor Pavšič Pogled prek roba ceste razkriva potek enoželezniškega tira. Marsikdo si bo vzel čas in počakal na prihod tovornega vlaka, ki tu sicer vozijo že 40 let. Foto: Gregor Pavšič

Kam naprej?

Od tu naprej je pot spet prepuščena domišljiji potnikov v vozilu. Asfaltna cesta pelje skozi manjše vasice do glavne regionalne ceste med Črnim Kalom in Dekani. Le nekaj kilometrov so še oddaljeni kraji v zaledju priobalnega pasu, pa hrvaški Buzet, grad Socerb, italijanski Trst …

Avtomobilski izlet prek Kraškega roba smo opravili s ford edgom, ki ga je poganjal dvolitrski biturbo dizelski motor z močjo 154 kilovatov oziroma 210 »konjev«. To je močnejša različica ob obeh razpoložljivih motorjev Fordovega športnega terenca, ki so ga v drugi generaciji pripeljali tudi v Evropo in poskušajo z njim loviti tudi kupce podobnih premium vozil. Močnejši izmed motorjev je na voljo v kombinaciji s samodejnim šeststopenjskim menjalnikom powershift, kar je torej enako kot že v našem prvem testu tega Fordovega avtomobila. Moč se prenaša na vsa štiri kolesa.

Prvi test -  ford edge 2.0 TDCi biturbo titanium

Tokrat je bila novost je oprema sport, ki v primerjavi z opremo titanium prinaša 20-palčna platišča, drugačne odbijače, bočne pragove v barvi karoserije, dvojno izpušno cev v odbijaču, športno vzmetenje, osempalčni digitalni zaslon, 12 zvočnikov, aktivno prilagodljivo krmiljenje in še nekaj manjših dodatkov. Paket sport je od paketa titanium v osnovi dražji za okrog 1.600 evrov. Testni avtomobil je sicer brez popusta stal 63.130 evrov, saj je imel vključena tudi paketa exclusive in luxury.  

Cesta se rahlo spušča in zapelje v pravo brezčasno pokrajino. | Foto: Gregor Pavšič Cesta se rahlo spušča in zapelje v pravo brezčasno pokrajino. Foto: Gregor Pavšič

Makadamska cesta se z železniškim tirom sreča v vasici Podpeč. V njej je cesta med hišami tako ozka, da gre večji osebni avtomobil komaj mimo njih. | Foto: Gregor Pavšič Makadamska cesta se z železniškim tirom sreča v vasici Podpeč. V njej je cesta med hišami tako ozka, da gre večji osebni avtomobil komaj mimo njih. Foto: Gregor Pavšič

Ne spreglejte