Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sobota,
24. 10. 2015,
13.01

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Letalo Zgodbe strojev

Sobota, 24. 10. 2015, 13.01

8 let

Američani nebo in zemljo nadzorujejo "z novim" 60 let starim letalom

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Ameriško izvidniško letalo U-2 je edino vojaško letalo, ki zmožno leteti na višini 21 kilometrov. Pilot je oblečen v vesoljski skafander. Ta skrivnostna črna ptica je bila rojena pred 60 leti.

Prvega so sestrelili nad Rusijo, drugega nad Kubo

Prvega so med poletom nad nekdanjo Sovjetsko zvezo 1. maja 1960 sestrelili Rusi. Pilot Francis Gary Powers se je rešil, a so ga ujeli. ZDA so sprva skrivale pravi namen preletov in namembnost letala, a so bile kmalu prisiljene v priznanje. Rusom je namreč iz razbitin uspelo rešiti delno uničen fotoaparat in razviti zgovorne dokaze (fotografije vojaških oporišč).

Powers je bil zaradi vohunstva obsojen na tri leta zapora in sedem let prisilnega dela, a so ga po dveh letih izpustili zaradi izmenjave zapornikov med ZDA in Sovjetsko zvezo. Powersa sta vojska in Cia (letalo je bilo njeno) na domačih tleh sprejeli z mešanimi občutki – kritizirali so ga predvsem zato, ker ni sprožil sistema za samouničenje fotoaparata in pridobljenega fotografskega gradiva, najbolj goreči patrioti pa so mu očitali tudi to, da ni storil samomora.

Zgodba o drugem sestreljenem letalu je bolj tragična. Med izvidniškim poletom nad Kubo v času kubanske krize so sestrelili 35-letnega pilota Rudolfa Andersena. Delci šrapnela so raztrgali njegov skafander, tako da je umrl še pred trčenjem s tlemi.

Prvič prenovljen leta 1967, drugič šele leta 1994

U-2A (prvotna izvedba) je bil prvih obsežnih sprememb deležen leta 1967, torej le desetletje po uradnem začetku služenja državi. Izstopala je predvsem 40-odstotna rast trupa in z njo razpona kril v prid povečani ravni stabilnosti.

Večinoma nespremenjen je letel do leta 1994, ko mu je Lockheed Martin namenil največji paket posodobitev od začetka obstoja.

Zastareli kokpit so nadomestili s sodobnejšim, v letalo namestili vso elektronsko podporo, ki jo je omogočala takratna tehnologija, optimizirali njegov elektronski obrambni sistem (letalo ni oboroženo) in turboreaktivni motor (Pratt Whitney J57) nadomestili s turboventilatorskim (General Electric F118) zaradi tišjega delovanja, večje zanesljivosti, povečane ekonomičnosti (novejši motor je od predhodnikovega lažji za četrtino) in zmanjšanja operativnih stroškov.

Od sredine devetdesetih do danes je proizvajalec za različne dodatne posodobitve in sistemske optimizacije namenil še milijardo in pol ameriških dolarjev (1,3 milijarde evrov).

Ključni del izvidniških sil vsaj še do leta 2050

Danes je U-2S napolnjen z najsodobnejšo tehnologijo.

Ponuja popolnoma modularno zasnovo, ki omogoča izdatno prilagajanje količine izvidniške opreme, ves čas poleta je povezan s sateliti in pripravljen na raznovrstne misije, ki vključujejo izvidništvo ali nadzor bojnih vrelišč, njegovo poslanstvo pa sega tudi onkraj meja vojske – pogosto ga uporabijo tudi pri nadziranju območij naravnih katastrof.

S kar 2,5 tone najsodobnejših tipal in visokotehnološkimi instrumenti na ravni sodobnih vojaških letal lahko visoko nad oblaki zbira informacije ne glede na vremenske razmere ali čas dneva, zaradi sposobnosti dinamičnega prilagajanja specifičnim zahtevam pa naj bi ostal aktualen vsaj še do leta 2050.

Zanimivo dejstvo – pristanki so peklensko zahtevni

Toliko tehnologije na kupu, pa vendar mora ob vsakokratnem pristanku U-2 neposredno za letalom (še predno se ta dotakne tal) z zmogljivim avtomobilom peljati nadomestni pilot, ki zaradi skrajno slabe preglednosti zračnega plovila pilotu v zraku s tal izza volana sporoča oddaljenost letala od tal.

Zaradi slabe stabilnosti ob pristanku (sprednje in zadnje pristajalno kolo sta postavljeni drugo za drugim, pomožna kolesca pa se iz kril spustijo šele pri nižjih hitrostih) sta konici kril prevlečeni s plastjo titana. Menda piloti z njimi radi podrsajo po tleh.

Med tako imenovanimi sledilnimi avtomobili naj bi bili skozi desetletja sledenja najbolj priljubljeni ford mustang, chevrolet camaro SS, pontiac GTO, dodge charger in podobni. Neverjetno in resnično.

Priporočamo ogled spodnjih videov.

Ne spreglejte