Sreda, 22. 2. 2012, 16.04
8 let
Bolhca je stara štirideset let
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1
Zamenjava za cinquecento
Fiat je namreč leta 1972 predstavil fiata 126, mestnega malčka, s katerim je nadomestil že precej ostarelega fiata 500. Zamenjava je bila bolj oblikovne in izpopolnjevalne narave. Z zunanjimi oblikami se je sicer zgledoval po večjem fiatu 127, fiat 126 je bil tehnološko precej podoben svojemu predhodniku, pri katerem je zadaj vgrajeni motor gnal zadnji kolesni par. Dvovaljni motor je sprva razpolagal s 594, od leta 1977 pa s 652 kubičnimi centimetri delovne prostornine. Moč se je sicer le za en kilovat povečala na 18 kilovatov, navor je z 39 narasel na 43 njutonmetrov. Motor ni ravno razmetaval z močjo, a je povsem zadostoval potrebam voznikov v prenatrpanih italijanskih mestih.
Dolgo življenje
Fiat 126 se je, kljub temu da v začetku niti ni bil zares sodoben avtomobil, pohvalil s precej dolgim življenjem. V Italiji so ga sicer nehali izdelovati že v osemdesetih letih, zato pa so ga na Poljskem še dolgo izdelovali pod imenom poljski fiat 126p. Leta 1984 ja tako doživel lepotno prenovo, ko je dobil zajetnejše plastične odbijače in novo armaturno ploščo, tri leta pozneje pa je kot fiat 126 bis dobil vodno hlajeni motor v zadku, nad katerim so uredili celo manjši prtljažnik. 704-kubični motor z največjo močjo 19 kilovatov so razvili Poljaki sami. Proizvodnja fiata 126 se ni končala niti po uvedbi sodobnega cinquecenta. Leta 1994 je namreč doživel še eno lepotno prenovo in postal fiat 126 EL, decembra 1996 pa je kot fiat 126 ELX dobil celo katalizator izpušnih plinov. Tedaj so ga tudi uradno preimenovali v malucha (malček), kakor so ga na Poljskem vedno poznali. Ko se je proizvodnja leta 2000 končno iztekla, so zadnjih tisoč avtomobilov so poimenovali happy end.
Vrsta vzdevkov
Fiat 126 je imel zares veliko vzdevkov. Pri nas smo ga poznali kot bolho, pičipokija, pejeka, kalimera ali nulatri, v drugih državah nekdanje Jugoslavije pa je bil peglica, Madžari so mu rekli kispolák (majhen Poljak), törpe-polyak (škratasti Poljak) ali egérkamion (mišji tovornjak), v Nemčiji pa so mu rekli bambino. V Albaniji je bil kikirez, na Kubi polaquito, v Čilu bototo, na Poljskem pa so ga poleg malucha imenovali še kaszlak (pokašljevalec).
