Torek, 31. 5. 2016, 15.04
7 let, 1 mesec
Šakalova terenska šola vožnje po sipinah
Vozili smo po sipinah Namibije: bitka s peskom in gravitacijo … #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,60
Naš namibijski inštruktor terenske vožnje Šakal, Danie Van Ellewee "Jakkals", je vozniški sestanek ob vznožju enih izmed najlepših sipin Afrike začel strogo in odločno z razlogom: "Vožnja po sipinah zahteva premišljenega voznika. Tukaj je treba delati z glavo in rokami. V sipkem in strmem pesku morate misliti na to, kaj počnete, sicer bo gravitacija hitro uredila stvari in končali boste na glavi."
Deset osnovnih napotkov za vožnjo po sipinah:
- Prilagodite, znižajte tlak v gumah. Z 0,8 bara boste imeli več oprijema na sipkem pesku.
- Z občutkom ravnajte s stopalko za plin, moči ne sme biti ne preveč ne premalo. Izogibajte se vrtenju koles v prazno, to še oteži izkopavanje vozila iz peska.
- Vedno se ustavite ali parkirajte na čim bolj ravni in trdi podlagi, sicer boste imeli težave s speljevanjem. Pri parkiranju na nestabilnih podlagah pa lahko avtomobil zdrsne in se prevrne.
- V primeru, da začutite, da vrha sipine ne boste dosegli, ustavite, še preden se bo avto zakopal v pesek. Rešite se z vzvratno vožnjo ob vklopljeni vzvratni prestavi (nikoli v prostem teku ali z blokiranimi zavorami v nenadzorovanem drsenju) po vpadnici proti izteku sipine. Nikoli ne obračajte na peščenih pobočjih.
- Vedno preverite, kakšen je iztek na drugi strani sipine, ki jo prečite.
- Ne pozabite, da ste v primeru konvoja vozil odgovorni za avtomobil pred in za seboj. Vedno komunicirajte z drugimi vozniki, ali je pot prosta in varna, saj med sipinami velikokrat ni pregleda nad aktivnostmi vozila spredaj in zadaj.
- Pri spuščanju po sipinah nikoli ne blokirajte koles. Smer kontrolirajte in po potrebi dodajte plin, da se avtomobil poravna v smer, če začne bočno drseti.
- Bočni zavoj na sipini zahteva zagon in hitrost, da avtomobil ostane "prilepljen" na pobočje. Pri tem manevru ni oklevanja, izguba hitrosti pomeni bočno drsenje in prevračanje.
- Poskrbite za ustrezno reševalno opremo – podnice, vlečne trakove, rezervne gume, sidra, dvigalke … Ne pozabite na zadostno količino goriva in vode, osebno zaščitno opremo in primerna oblačila. Temperaturna nihanja so tam zunaj v pesku lahko zelo ekstremna.
- Ne pozabite na pomen orientacije, vidnosti in nasvetov lokalnih vodičev. Puščava je do tehnike in človeka neprizanesljiva ter lahko zelo surova.
Izjemna pokrajina za ekspedicijske sanjače ima veliko skritih pasti
Mi smo vozili po sipinah območja Walwis Bay, na obali Atlantika.
Obvladovanje vožnje po sipinah spada med najzahtevnejše vozniške prvine obvladovanja avtomobila na brezpotju. Na videz sila mehka in mistična pokrajina namreč skriva veliko pasti, ki lahko povzročijo resne nesreče ali pa avtomobil povsem uklenejo, da je potrebno veliko energije, volje in znanja, da se spet izkoplje iz primeža peska.
Ne gre pozabiti, da strukturo sipine sestavlja na milijone kubičnih metrov zrnc, samostojnih, ne sprijetih. Šakal nam je, še preden smo sedli za volan, rekel: "Vzemite podlago v roke, spustite pesek čez prste in začutite, na kakšni podlagi bodo kolesa morala najti oprijem."
V gumah smo imeli le 0,8 bara. Na ta način se v pesku dobi več oprijema in večjo naležno površino.
Če ste brez izkušenj vožnje po sipinah oziroma puščavi, vam seveda toplo priporočamo, da se v pesek podate v spremstvu vodnika. Največ ljudskih modrosti pa vam bodo dali prav tisti, ki tam živijo. Naš Šakal je bil prav poseben, z očetovim landcruiserjem je že zelo zgodaj začel risati kolesnice na sipkem pesku. V puščavi je užival, bil v svojem elementu in po vročem pesku hodil bos. Je pa dosledno in varno vodil konvoj in dal jasno vedeti, kje grešimo. Večkrat je poudaril, da pomembno vlogo v vožnji po sipinah igra sila gravitacije, ki je nikoli ne gre podcenjevati.
"Gospodje, danes bomo videli, iz kakšnega vozniškega testa ste. Ne pozabite, da v pesku ni omahovanja, ko dela stroj, morate delati tudi vi," je bil jasen Šakal.
Vožnja po sipinah je prava učna ura fizike. Ni redovalnice, je pa veliko znoja in trdega dela, če računaš po svoje.
Kam iz Slovenije na prave sipine?
Vsi, ki si želite sebe in svoj 4x4 stroj preizkusiti v pravem pesku, na čisto pravih sipinah je trenutno, glede na aktualno dogajanje v svetu, še vedno najbolj zanimiv Maroko in njegovi tereni pod gorovjem Atlas, kjer se začne prava puščava. Eno najbolj zanimivih izhodišč za vožnjo po pesku je območje okoli Merzouge. Do tja boste iz Slovenije morali prevoziti krepkih 3000 kilometrov. Za gorivo, cestnine in trajekt (Gibraltar) pa morate pripraviti okoli 1000 evrov.
Obstaja tudi alternativa: v Maroko z letalom z enim od nizkocenovnih prevoznikov iz Benetk ali kakšnega drugega bližnjega letališča. Potem pa terenca najamete v Maroku za okoli 100 evrov na dan in se odpravite na svojo peščeno avanturo. Cena dizla v Maroku pa se giblje od 66 pa do 75 centov za liter. Prej je bilo veliko ekspedicijskih voženj tudi v Libiji in Egiptu, a žal vam zaradi aktualnih terorističnih nevarnosti raziskovanja tamkajšnjih sipin ne priporočamo.
V pesku mora biti vsak njutonmeter na kolesa dostavljen v pravem trenutku. Moč in prožnost motorja lahko rešita marsikaj. Na trenutke bi pri tovrstnem početju pod motornim pokrovom potrebovali kakšen kilovat več. Zato je v Afriki pod motornimi pokrovi še vedno kar precej šestvaljnih strojev, z razlogom. Novi hilux je sicer večinoma brez večjih težav premagal pot, ki si jo je zamislil naš vodnik Šakal. Priznamo, da so njegovi napotki pri tem bili ključni, tudi glede izbire prestave. Večino sipin smo navzgor in navzdol premagali v drugi ter tretji prestavi reduktorja, ob jasno vklopljenem štirikolesnem pogonu. In sipine smo premagovali na serijskih gumah, prve vgradnje. Šakal pa je na svojem hiluxu imel precej bolj resno obutev.
Gremo! Dodaj plin in obdrži inercijo …
Prvi vzponi so pokazali, da sipine zahtevajo zbranost in natančnost. Če zamudiš, oklevaš, popustiš, ko misliš, da si že dosegel vrh, si nemudoma kaznovan. Pesek ima svoje zakone, ki jih je treba spoštovati. Ihtavo zaganjanje tu ne pomeni drugega kot resne težave. Plin je treba popustiti, še preden se kolesa zakopljejo do te mere, da se dno avtomobila dotakne peska. Ko kolesa držijo oprijem, je treba izkoristiti inercijo in hitrost. Šakal je videl, kdaj mora odločno spodbuditi voznika. Pomembna je tudi reakcija, ko vozilo obstane. Nikoli se ne obrača na pobočju. Vklop vzvratne prestave in nadzorovan spust z obema rokama na volanu natančno po vpadnici vzpona. Po zalet in znova.
Voznik mora tu poslušati in čutiti stroj. Pri skupinskih vožnjah je nujna tudi radijska povezava, da vozniki prek nepreglednih peščenih prevojev obdržijo varnostno razdaljo in prostor za vozniške manevre. Ko obstaneš, se je pač treba spustiti po zalet, vse do dna sipine in pot mora biti prosta. Ustaviti na pobočju pomeni izzivati sile gravitacije. Tam ne boste speljali in avto lahko začne drseti sam od sebe. Od tu do prevračanja je pot sila kratka.
Lekcijo popolnega obvladovanja vožnje po pesku nam je prikazal tudi član moštva Gazoo Racing South Africa, izkušeni dirkač Anthony Taylor. Reli specialko, ki jo je na Dakarju gnal prvi zvezdnik ekipe Giniel de Villiers, je v visokem tempu pognal prek peska. Veliko prahu, veliko letenja in veliko adrenalina je bilo čutiti. Uf, kako se peljeta možakar in bolid, prototip hilux iz serije super production.
Čez rob v praznino …
Prav zanimivi so občutki izza volana, ko premaguješ strmine. V določenem trenutku izgine horizont in pogledaš naravnost v modro nebo, ali pa trenutek, ko avtomobil zdrsne čez rob visoke in strme sipine. Telo se nasloni na pas, pogoltneš kepo, verjemite, čeprav gre za hitrost pešca. Šakal nam je pripravil trenutek, ko moraš zapeljati čez rob in pogled upreti nekam daleč proti dnu.
"Poravnaj kolesa, spuščal se boš v drugi prestavi reduktorja. Če začutiš, da plaz peska avto nosi v stran, z občutkom pritisni plin, da boš avto obdržal v smeri. Gremo."
Pa smo se spustili z višine, vsaj 40 metrov in naklona 42 stopinj. Na tem mestu gre pohvaliti tudi stroj. Uravnoteženo, s pogonom pripravljenim na to, kar zahteva pesek. Brez napora, brez težav, ampak sila impresivno.
Brez štirikolesnega pogona in reduktorja se v sipkem pesku ne pride daleč. Ročni menjalnik zahteva nekoliko več vaje, da se za prestavljanje odločiš v pravem trenutku, da ne izgubiš inercije. Zamujen trenutek lahko hitro pomeni, da v pesku nemočno obstaneš. Za začetnika je premagovanje peska veliko bolj prijazno s samodejnim menjalnikom. Hiluxov je seveda prilagojen vožnji po terenu.
