Test: volvo XC90 T8 inscription

Poudarki Prepoznavni in futuristično oblikovani žarometi LED. (foto: Klemen Korenjak)

Športni terenec XC90 je vrhunec Volvove ponudbe. S priključnim hibridnim pogonom na eni strani zadovoljuje voznike, ki hočejo z avtomobilom izstopati s tehnološkega vidika, obenem pa z minimalizmom, uglajenostjo in kakovostjo izdelave skrbi za doživljanje notranjosti vozila v aristokratskem slogu.

Hibridnega XC90 poganjata štirivaljni bencinski motor (sprednji kolesi) in dodatni elektromotor (zadnji kolesi), moč se na vsa štiri kolesa prenaša prek osemstopenjskega samodejnega menjalnika.

Potniki lahko uživajo v tihi vožnji, v dodatkih iz lesa in steklenih kristalov in poslušajo glasbo prek odličnega zvočnega sistema z 12 zvočniki. Tak XC90, ki stane 113 tisoč evrov, je namenjen avtomobilskim hedonistom. Vožnja je udobna in bistveno mehkejša kot pri podobnih športnih terencih nemškega porekla.

Vožnja energijsko ni varčna, saj poraba presega 11 litrov na sto prevoženih kilometrov, doseg z električno energijo pa je za zdaj tudi precej omejen. Zaradi majhne posode za gorivo bo treba na bencinsko črpalko pogosteje kot z električnim crossoverjem teslo X, ki ob avtomobilih, kot sta lexus RX in priključni hibrid porsche cayenne, spada med njegove tekmece. Bistvo priključnega hibridnega pogona je predvsem v povečanih zmogljivostih.

Motor: dvolitrski štirivaljni bencinski motor (235 kW) in elektromotor (65 kW)
Poraba: 11,4 litra na sto prevoženih kilometrov
Cena: 113.141 EUR

Hibridnega XC90 poganjata štirivaljni bencinski motor (sprednji kolesi) in dodatni elektromotor (zadnji kolesi), moč se na vsa štiri kolesa prenaša prek osemstopenjskega samodejnega menjalnika. (foto: Klemen Korenjak)

Volvova premium alternativa

Bistvo te tehnološko najbolj napredne in zmogljive različice volva XC90 je prav v njegovi posebnosti in avantgardnosti. To je avtomobil, ki kupcem športnih terencev za dobrih sto tisoč evrov ponuja alternativno in v marsičem nasprotno izbiro nemških premium tekmecev; tako z vidika udobja in prestiža kot tudi voznih lastnosti.

Zelo lično in minimalistično zasnovana notranjost volva XC90, ki voznika pričaka s prestižem in udobjem. (foto: Klemen Korenjak)

Notranjost v znamenju brezčasnega prestiža

Medtem ko po zunanjih linijah ne skriva, da gre za pregovorno najbolj varni in obenem futuristični Volvov avtomobil, so tako oblikovalci, inženirji kot vsi ostali strojniki v notranjosti resnično dobro poskrbeli za udobje in občutek brezčasnega prestiža.

Ta celostni paket se začne že s hibridnim pogonom, ki zagotavlja tišje delovanje kot pri dizelskem motorju, udobje pa po zaslugi doplačljivega zračnega podvozja, usnjenih sedežev in dobro premišljene ergonomije daje vtis prečiščenega prostora, predvsem pa dobro razvaja potnika na sprednjih sedežih.

Prestavna ročica osemstopenjskega samodejnega menjalnika se bohoti s kristalnim steklom. Vsako oblikujejo ročno. (foto: Klemen Korenjak)

Simulacija koncertne dvorane na štirih kolesih Eden najbolj opaznih elementov razkošja v tem volvu je avdiofilski sistem znamke Bowers&Wilkins z 12 zvočniki. (foto: Klemen Korenjak)

To je pač Volvov prefinjeni minimalizem, ki se dopolnjuje z dodatki iz lesa in podrobnostmi, kakršna je na primer ročno oblikovana prestavna ročica menjalnika iz kristalnega stekla. To velja tudi za sedeže, ki so serijsko opremljeni s funkcijo ventilacije in masaže in jih je mogoče položiti tudi v skoraj ravno dno.

Eden najbolj opaznih elementov razkošja v tem volvu je avdiofilski sistem znamke Bowers&Wilkins z 12 zvočniki. Ti so razporejeni po notranjosti kabine, mogoče pa je tudi nastavljati posamezne frekvence zvoka.

Njegovo doživetje je mogoče preslikati v zvočno kuliso koncertne dvorane v Götteborgu, kjer so za nastavljanje sistema naredili več sto ločenih snemanj. Ta dvorana je stara 81 let in slovi po odlični akustiki in stenah iz javorja. Rezultat je vrhunski užitek za tiste, ki jim avtomobil tega razreda ponuja tudi možnost koncertne dvorane in zasebnega glasbenega studia na štirih kolesih.

Pokončni digitalni zaslon na dotik v slogu Tesle Motors. Pri menijih infozabavnega vmesnika bi si želeli kakšnega klika manj. (foto: Klemen Korenjak)

Na sredinski konzoli bi želeli kakšen gumb več … Bi moral biti fizičen tudi gumb za nastavljanje klimatske naprave? Lovljenje prave temperature na zaslonu med vožnjo zmanjšuje zbranost in osredotočenost. (foto: Klemen Korenjak)

V notranjosti hvalimo tako obliko in prijetnost uporabe volanskega obroča, kakor tudi uporabnost sredinskega digitalnega zaslona. Ta je po vzoru Tesle Motors postavljen pokončno, kar se zdi dobra rešitev tako z vidika oblikovanja kot uporabniške izkušnje. Z nekaj privajanja se lahko voznik hitro navadi na premikanje med meniji.

Kot prvi volvo XC90 podpira tudi infozabavni vmesnik CarPlay za iPhone, ki po svoji strukturi prav tako dobro ustreza Volvovemu minimalizmu. Na sredinski konzoli je res malo gumbov, toda za hitrejše upravljanje bi si tam želeli še vsaj kakšnega.

Na primer gumb za nastavljanje temperature v notranjosti, saj je iskanje prave temperature s prstom desne roke – Volvo za razliko od nemških premium tekmecev ima zaslone, občutljive na dotik – precejšen izziv in tudi zmanjšuje osredotočenost voznika na cesto. Tudi gumb za samodejno parkiranje – kdor ga pač že uporablja, ga v natrpani ulici kajpak potrebuje hitro – bi raje videli v fizični kot digitalni obliki.

Prostor za tri potnike na zadnji klopi. Petični kupci lahko namesto srednjega sedeža dobijo tudi sredinsko konzolo z dvema steklenicama in kristalnima kozarcema. (foto: Klemen Korenjak)

Prostornost tudi na zadnji klopi in v prtljažniku

Na zadnjih sedežih je bilo v testnem volvu XC90 dovolj prostora za pet potnikov. Na zadnji klopi je sicer mogoče dobiti tudi dva posamična sedeža in vmesno iztegljivo konzolo, v kateri sta za razvajanje obeh potnikov skrita tudi kristalna kozarca in četrtlitrski steklenici.

Zadnja klop je vzdolžno premična, v delu prtljažnega prostora pa sta bila še dva iztegljiva sedeža. Ko sta spravljena v ravno dno, je mogoče s pokončno pregrado prtljažnik razdeliti na pol in zavarovati prtljago pred premiki.

Volvo XC90 na cesti deluje samozavestno, med vožnjo pa navduši predvsem z udobjem, zračnim podvozjem in uglajenostjo vožnje. (foto: Klemen Korenjak)

Vožnja z XC90 je predvsem udobna in ne dinamična

Z vidika vožnje je volvo XC90 predvsem zapisan udobju. Tudi preklop načina vožnje na sport namreč podvozja ne nastavi blizu tistega, kar že v osnovi ponujajo audiji, mercedesi in BMW-ji. Prav zato pa je XC90 zelo udoben, prostoren in prijeten za vožnjo. Kupec takega avtomobila bo to znal ceniti in bo to od svojega športnega terenca tudi pričakoval.

Prtljažni prostor je ob zloženem šestem in sedmem sedežu resnično velik in uporaben. (foto: Klemen Korenjak)

Štirivaljnemu bencinskemu motorju pomaga še elektromotor

Testni avtomobil je bil v tehničnem smislu vrhunec ponudbe XC90, ki ga v novi generaciji poganjajo le še štirivaljni motorji. Priključni hibridni pogon vendarle nudi za odtenek več poskočnosti kot na primer štirivaljni dizelski motor.

Pogon združuje dvolitrski bencinski štirivaljnik z močjo 235 kilovatov, zadnji kolesi pa poganja še dodatni elektromotor z močjo 65 kilovatov. Sistemska moč znaša 300 kilovatov, k temu pa lahko prištejemo še 640 njutonmetrov navora. Tolikšna zaloga moči je terencu z osnovno maso 2,3 tone dokaj zanesljivo kos.

Hvalimo 360-stopinjski pogled okrog vozila, ki močno olajša manevriranje na parkiriščih. (foto: Klemen Korenjak)

Na bencinsko črpalko pogosteje kot z električnim avtomobilom – zakaj? Polnjenje je z močjo 3,6 kilovata pričakovano počasno. Na mestni polnilnici smo potrebovali približno uro in pol, da se je baterija popolnoma napolnila. (foto: Klemen Korenjak)

Poraba goriva je bila pričakovano visoka, saj se je med testom gibala od 11 do 12 litrov na sto prevoženih kilometrov. Električne energije je teoretično dovolj za okrog 30 mestnih kilometrov. Zato hibridni XC90 ni avtomobil za voznike, ki iščejo varčnega terenca, temveč za tiste, ki bi radi z njim dobili tehnološki presežek.

XC90 ima tudi le 50-litrsko posodo za gorivo in njegov realen doseg z enim točenjem goriva je tako le okrog 450 kilometrov. Z volvom moramo pogosteje obiskati bencinsko črpalko kot s konkurenčno teslo X električno polnilnico. Sto prevoženih kilometrov pri volvu stane dobrih 13 evrov, pri tesli je energija brezplačna. Ameriški električni crossover sicer ni toliko tekmec volva z vidika kakovosti in prefinjenosti, kot pa z vidika tehnološke drugačnosti in užitkov infozabavnega vmesnika.

Bistvo hibridnega pogona je v boljših zmogljivostih

Še bolj neposredna tekmeca in neposredna alternativna nemškim vozilom sta zagotovo tudi hibridni lexus RX, z vidika priključnih hibridov pa porsche cayenne s podobno izhodiščno ceno. Oba omenjena znata bolje od volva izkoriščati energijo. Pri lexusu smo brez pomoči polnilnega kabla dosegli porabo 8,9 litra na sto prevoženih kilometrov. Pri volvu je bistvo hibridnega pogona predvsem povečanje zmogljivosti in zajem energije, ki bi bila v nasprotnem primeru izgubljena.

Za pikolovce

Na boku testnega volva se je bohotil napis o manj kot 50 gramih ogljičnega izpusta na prevoženi kilometer. Taka teoretična in tovarniško uradna poraba je izmerjena po za zdaj še veljavnem ciklu NEDC. Ta avtomobilskim proizvajalcem omogoča legalno zavajanje kupcev, to pa posebej pri hibridnih modelih dobro izkorišča praktično ves avtomobilski svet.