Test velikih potovalnih endur

Kaj jih druži …

Vsi trije motocikli imajo dvovaljni 1200 kubični agregat z dobrimi sto "konjiči", kardanski prenos, udobje in vetrno zaščito. Vsi se odlično peljejo skozi ovinke in omogočajo udobno sedenje, na vse je mogoče namestiti kovčke in vsi stanejo okoli petnajst tisočakov. Predvsem pa so vsi bistveno bolj potovalni kot terenski, kar je jasno že ob pogledu na gume in tehtnico, ki pod njimi pokaže okoli četrt tone.

… in kaj ločuje

Nemški, italijanski in japonski pristop se seveda razlikujejo. Japonci imajo največ vozniške elektronike, nemci najbolj dodelan paket in italijani najboljši videz. BMW ima nasproti postavljena valja z zračno-oljnim hlajenjem, motoguzzijeva sta zračno hlajena, postavljena pod pravim kotom in prečno, yamaha pa ima tekočinsko hlajen dvovaljnik z vzporednima valjema. BMW je na pogled surov, yamaha deluje sodobno, guzzi pa že skoraj načičkano. Zdaj pa se odločite, če se lahko?

Kakšni so na cesti …

Ciklistika vseh treh je odlična in dopušča presenetljive nagibe do stopalk in še naprej. Pravzaprav se je težko odločiti, kateremu dati prednost. BMW se pelje uglajeno – kot po tirnicah, ima elektronsko nastavljivo vzmetenje ter sistem telelever, ki preprečuje posedanje vilic pri zaviranju in nihanje med hitrimi menjavami ovinkov. Vendar tudi yamaha in moto guzzi ne zaostajata. Pri stelviu nas na asfaltu lahko moti bolj grobo delovanje kardana in agregata, yamaha pa skuša prepričati z možnostjo prilagoditve značaja motorne elektronike in s kratkim medosjem.

… in kakšni na terenu

BMW je najlažji, ima elektroniko, ki preprečuje zdrs pogonskega kolesa, in telelever sprednje vzmetenje, ki skrbi, da se tudi po makadamu pelje predvidljivo in natančno, a ne toliko razigrano zabavno. Yamahin sistem nadzora zdrsa je dvostopenjski in dopušča nekaj zabave, pa tudi klasično vzmetenje daje bolj igriv občutek, še posebej na slabši podlagi. Igrivost krni le kombiniran ABS, ki ga ni mogoče izklopiti. Moto guzzi je bolj "hardcore", z izjemo ABS-a, ki se ga da izklopiti, je povsem brez elektronske potuhe. Ima pa možnost najnižje namestitve sedeža, kar daje občutek varnosti, ko je potrebno prečiti kakšen res težek (gumam neprimeren) teren, in dober stoječ položaj za resnejši "offroad".

Potovanje imajo vsi v "genih"

BMW in moto guzzi imata najboljšo vetrno zaščito, vendar je pri yamahi mogoče dokupiti večjo šipo, tako da tukaj razlik ni. Pozimi nam bo prav prišla vročina iz guzzijevih izpostavljenih valjev, a poleti ne bo zelo blagodejna. Bavarci ponujajo najvarčnejši in najzmogljivejši agregat in največ razvajajočih dodatkov od elektronsko nastavljivega vzmetenja do nadzora tlaka v gumah. Yamaha in moto guzzi pa se ponašata z veliko serijske opreme – vključno s potovalnimi kovčki. In ja, na vseh je mogoče brez težav dolge ure vztrajati za krmilom, zaradi najmanj uglajenega značaja pogonskega sklopa nas bo verjetno najprej utrudil italijan.

Katerega kupiti?

Nenavadno je, da je s 13.600 evri najcenejši od trojice BMW, toda brez dodatne opreme, ki se zdi pri velikem bavarcu ključna in ki ceno hitro dvigne za nekaj tisočakov. Stelvio v osnovi stane toliko kot GS, z opremo NTX je dober tisočak dražji. Še nekoliko dražja – 15.490 evrov – je yamaha, vendar je ta v paketu first edition podobno bogato opremljena kot moto guzzi, a še oplemenitena z elektroniko proti zdrsu pogonskega kolesa in "mappingom" motorja. Prihodnje leto pride še cenejša osnovna verzija supertenerejke. Ne smemo pa pozabiti, da ima tudi BMW v svojem repertoarju bogato opremljeno verzijo GS adventure.

Kakšna je konkurenca?

Prave konkurence ta trojica nima. Seveda pa je vprašanje, če tako velik (po merah in prostornini agregata) motocikel res potrebujete. Veliki potovalni enduri namreč z endurom nimajo veliko skupnega. Če želite malo manj udobno potovati in motor uporabljati tudi na terenu, je boljša izbira KTM 990 adventure in pa manjši BMW F 800 GS. Če pa ste bolj cestno in športno naravnani in vam denar ni ovira, pa razmislite tudi o novi multistradi. Ali pa počakajte na novo terensko-potovalno Hondo …