Suzuki SX4 S-cross 1,6 DDiS

Suzuki po dolgih letih spet v središču pozornosti

Zdi se, da je Suzuki od največjih prodajnih uspehov na evropskem in slovenskem trgu, kjer je bil deležen tudi pomanjkljive tržne podpore, oddaljen že več kot desetletje. Zdaj se sušno obdobje, kljub zmeraj prisotni skromni paleti preprostih, a kakovostno izdelanih vozil, bržkone končuje.

Povečanje oglaševalskega proračuna je očitno, razlog za ponovno spoznavanje slovenskega (in evropskega) kupca s Suzukijevimi avtomobili tudi, v ospredju boja pa druga generacija njihovega največjega aduta, suzukija SX4 S-cross.

Suzuki je s popolnoma lastnim razvojem druge generacije modela SX-4 dokazal, da še zna narediti uporaben in skrajno prijeten avtomobil. Z lahko dostopnim prtljažnikom, visokim položajem sedenja in značaju primerno robustnostjo upravičeno meri na dve pomembni ciljni skupini – družine in starejše.

Prva generacija ostaja na voljo, a primerjave ni

Novinec znani kratici dodaja ime S-cross v prid lažjemu razlikovanju med njim in predhodnikom, ki z nespremenjenim imenom ostaja del Suzukijeve ponudbe.

Odgovoren za preporod znamke oblikovni navdih črpa iz dobro sprejete študije S-cross iz leta 2012. Suzuki ga predstavlja kot uporabnega blagega terenca kompaktnega razreda, namenjenega družinsko-urbani rabi. Njegov videz, predvsem sprednji del, je vpadljiv, prepričljivost poudarja z dvema izstopajočima LED-svetiloma na spodnjem delu žarometov, samozavesten nastop zaokrožuje z vzpenjajočimi boki in rahlo dvignjeno karoserijo.

Preprosta kabina je prijetna in udobna, sedi se visoko

Kabina je preprosta, preglednost zaradi dvignjene karoserije zgledna, videz armaturne plošče in voznikovega delovnega okolja v primerjavi z večino tekmecev razmeroma konservativen, a občutek kljub temu zelo prijeten. Njegovo osebnost dobro povzemata preprosto zasnovana, klasična merilnika hitrosti in motornih vrtljajev.

Kakovostni odskok v primerjavi s še zmeraj aktualnim predhodnikom in drugimi vozili znamke je občuten, a sestavni del številnih komponent ostaja tudi trda plastika. Sprednja sedeža sta udobna, dvignjen položaj za volanom dober, ne nadpovprečen, a tudi med daljšimi vožnjami ne utrudi. Bočne opore je dovolj ob umirjeni vožnji, usnje (spredaj in zadaj) pa doživetje dvigne raven višje.

Na cesti bo zadovoljil tudi zahtevnejše voznike, ki bodo zamižali na eno oko, če bo skozi zadnjo os v kabino prišel kakšen glasen tresljaj preveč. Kombinacija z dizelskim motorjem in štirikolesnim pogonom mu je usojena. Prepriča namreč z varčnostjo in prilagodljivostjo na slabše vzdrževanih podlagah.

Prostornejši prtljažnik, ključ do oznake družinski

Ker je v primerjavi z izvirnikom dobrih 16 centimetrov daljši, je več tudi prostora v drugi vrsti, kjer je v vse smeri dovolj centimetrov in nadpovprečno veliko udobja za dva odrasla, ne pa tudi za tri. Dostop do zadnjih sedežev je ugodno lahek zaradi širokega kota odpiranja zadnjih vrat. Hvalimo tudi lahko dostopna sidrišča isofix, piko na i bi Suzuki dodal le še z vzdolžnim pomikom klopi.

Prtljažnik je s 440 litri od prejšnjega zrasel za izdatnih 160 litrov. Je povprečno obdelan, a dovolj prostoren, da pomisleki v povezavi z družinskim življenjem v nasprotju s predhodnikom odpadejo. Hvalimo široka prtljažna vrata in nizek nakladalni rob, uporabnost pa SX4 dokazuje tudi z dvojnim dnom in dvema velikima predaloma v obeh skrajnih kotih tik ob vratih. Klop se dvotretjinsko zloži v skoraj ravno dno.

Na poti lahkoten in čvrst

Na cesti je presenetil s presenetljivo odzivnostjo in lahkotnostjo, sicer značilno za manjšega swifta. Da bo zavoje pripravljen jemati s takšnim veseljem, nismo pričakovali. Blaženje je dobro, udobje ni izrazito, na ravni povprečja svojega segmenta. Vseskozi je prisoten občutek čvrstosti, ki poudarja dinamično plat, podprto z odličnim krmiljenjem.

Vsake toliko časa je katero od izrazitejših grbin in lukenj v kabino prenesel s tresljajem ali dvema preveč, zvočna izoliranost kabine pa bi morala biti malenkost boljša. Podvozje je presenetilo predvsem na daljših avtocestnih relacijah, kjer je prepričljivo odigralo potovalno vlogo.

Resnejših terenskih preprek mu nikar ne predstavljajte. S slabimi sedemnajstimi centimetri oddaljenosti od tal makadamske kolovoze praši z največjim veseljem in zaradi izvrstno kalibriranega štirikolesnega pogona, ki ga Suzuki trži pod imenom allgrip, v teoriji verjetno lahko prileze marsikam, a kaj ko imajo na koncu zadnjo besedo običajno pnevmatike.

Prilagodljiv štirikolesni pogon do 60 kilometrov na uro

Delovanje ali vklop doplačljivega štirikolesnega pogona voznik prilagaja z vrtljivim stikalom na sredinskem grebenu. Kot običajno pri tovrstnih sistemih, je na voljo več voznih programov. Največ časa smo prevozili z izhodiščnim, samodejnim načinom in zgolj sprednjim pogonom, kar je vplivalo tudi na več kot vzorno ekonomičnost. Vklop štirikolesnega pogona oziroma prenosa navora na zadnjo os je odvisen od tipal, ki zaznajo zdrs sprednjega kolesnega para. Odzivnost sistema je odlična.

Športni način poveča odzivnost stopalke za plin oziroma motorja, a na vozniško izkušnjo drugače ne vpliva bistveno.

Program za vožnjo po blatu in snegu samodejno vklopi stalni štirikolesni pogon in razporeja navor po potrebi, voznik pa lahko z možnostjo lock pri hitrostih do 60 kilometrov izkoristi zaporo sredinskega diferenciala, ki zaklene razporejanje navora med osema v razmerju 50 : 50.

Sodelovanje s Fiatom ostaja. Uganete, čigav je motor?

SX4 S-cross je na voljo le z dvema motorjema, a navidezna pomanjkljivost skromne motorne palete zbledi ob odličnih lastnostih 1,6-litrskega dizla z 88 kilovati. Kljub dejstvu, da Suzuki novinca tokrat ni razvil v tesnem sodelovanju s Fiatom, japonsko-italijansko sodelovanje ostaja plodno. Vzorni dizelski štirivaljnik je namreč Fiatov.

Prepričal je z zveznim delovanjem, dobro navorsko krivuljo in kljub povprečnemu podatku o pospeševanju do sto tudi z živahnostjo. Testna poraba se je gibala med 5,3 in 6,2 litra na sto kilometrov, zmerno lahka desna noga pa utegne zlahka pričarati tudi porabo krepko pod petimi litri.

Šeststopenjski ročni menjalnik je dober, le (pre)hitro rokovanje lahko razkrije občasno nenatančnost. Kdor razmišlja o samodejnem, brezstopenjskem CVT-menjalniku, bo moral izbrati enako zmogljivo bencinsko alternativo in bržkone računati na manj prijazne številke povprečne porabe goriva. Zasnova bencinskega motorja je namreč starejša in po tehnični plati manj napredna od dizla.

Začetek pri 17.900 evrih, uvoznik ponuja tudi akcijski popust

Cena testnega modela je bila razumljivo visoka – 28.350 evrov. Vozilo spodnjega srednjega razreda z dvignjeno, športno-terensko zasnovo, podprto s 17-palčnimi litimi platišči, usnjeno notranjostjo, panoramsko streho, parkirnim sistemom s kamero za pomoč pri vzvratni vožnji, navigacijskim sistemom, dvopodročno klimatsko napravo, ogrevanimi sedeži, biksenonskimi žarometi, večfunkcijskim volanom, dražjo od dveh motornih različic, pametnim ključem in še čem ceneje preprosto ne more biti.

Očitamo le kritično pomanjkanje sodobnih varnostnih pripomočkov, ki pri vozilih spodnjega srednjega razreda že nekaj let sestavljajo trdno, aktivno-varnostno jedro. Manjka vsaj opozorilnik za vozila v mrtvem kotu.