Torek, 5. 1. 2016, 1.13
8 let, 6 mesecev
Škoda superb - idealen avtomobil za družino, predsednika in Paua Gasola?
Poželjiv, privlačen in dinamičen, nič več torej le racionalna škoda za Slovane
Nova generacija superba predstavlja prvo škodo, ki je nastala na tehnološko in dobičkonosno zelo uspešni Volkswagnovi prilagodljivi platformi MQB. Avtomobil je zrasel v skoraj vse dimenzije, inženirji v Mladi Boleslavi so mu lahko tudi znatno zmanjšali maso in ga v tehničnem smislu ustrezno nadgradili.
Avtomobil je na številne evropske trge, Slovenija ni bila izjema, prispel z velikim marketinškim pokom. Superb nedvomno ni hotel biti več le racionalna škoda, torej avtomobil za pridne, racionalne in zmerne Slovane, temveč poslovno-družinska limuzina poželenja, privlačnosti in dinamičnosti.
Pri tem pa se ni postavljal le ob bok neposrednim tekmecem, kot sta volkswagen passat in ford mondeo, temveč je vsaj potihoma risal tudi vzporednice s plebejskimi premium konkurenti. Še pred leti bi bilo skoraj bogokletno omenjati škodo v istem stavku z audijem A6. Toda prostorski limuzinski kralj se skoraj polno opremljen začne pod vstopno ceno osnovnega premium koncernskega tekmeca.
Avtomobili, ki vračajo vero v evropske limuzine – kdo dejansko še potrebuje karavanske izvedbe?
Češkim oblikovalcem pod vodstvom Slovaka Jozefa Kabana pripada nagrada za največji napredek v primerjavi s predhodnikom. Če bi ga postavili ob bok prejšnji generaciji, bi se namreč zdel njegov prvi adut prav zunanjost. To velja tako za prefinjen sprednji del z žarometi kot tudi zadek in skladnost celotnega paketa avtomobila.
Če so se zdele limuzine v tem razredu nekoč le kot postavljaška, ne pa prodajna nuja proizvajalcev, je zdaj zgodba drugačna. Nove generacije avtomobilov, kot je superb, vlivajo vero v tovrstno karoserijsko zasnovo avtomobilov in predvsem pri češkem avtomobilu, ki slovi po prostornosti in praktičnosti, pod uporabniški vprašaj postavljajo celo njihove karavanske izvedbe.
Vse seveda ni idealno. Zatakne se že pri žarometih, ki so lahko v primeru superba le biksenonski, niti za doplačilo pa kupec ne more dobiti žarometov LED. Take seveda ima passat, a kakor smo ugotavljali že med prvo vožnjo superba, tudi precej nižje uvrščeni seat leon. Če ne drugega, bi tehnologija LED še bistveno povečala superbovo zunanjo privlačnost in markantnost.
Zanimiva voznikova dilema: drzna ogledala na levi, pusti merilnik naravnost na armaturni plošči
Zaznali smo velik razkorak med superbovo napredno in drzno zunanjostjo, ki kot magnet privablja poglede in sili roke mimoidočih, da se s prsti vsaj za hip dotaknejo zunanjih Kabanovih linij, ter notranjostjo v predelu voznika in sovoznika. Poudarimo, tej načeloma nič ne manjka: ergonomija superba je odlična. Gumbov je malo, minimalizem se uspešno dopolnjuje z nemško pregovorno urejenostjo in nezapletenimi linijami, vsi gumbi so logično razporejeni in na pravem mestu.
Toda upamo si trditi, da bi bil povprečen uporabnik superba, očaran nad njegovo zunanjostjo, ob vstopu v avtomobil vsaj rahlo razočaran. Ni kaj, superb v notranjosti ostaja klasična škoda. Oznaka pusta bi bila za notranjost sicer preveč groba in nepoštena, saj prav gotovo tudi v tovrstni arhitekturi obstajata premišljen izračun in prilagoditev tipičnim kupcem. Če notranjost že čustveno ne vzburja in ne navdušuje, je namreč na drugi strani temelj superbove praktičnosti.
Vseeno se voznik lahko znajde v zanimivem precepu. Ko pogleda levo skozi stransko okno, vidi drzno oblikovano vzvratno ogledalo. Ko pogled usmeri naprej na armaturno ploščo, so merilniki pred njim resnično pusti. Digitalna platforma armaturne plošče, kakršno za doplačilo že ponuja passat, ni na voljo. Zanjo bo najbrž treba počakati še približno tri leta do superbove prenove. Kdor bi vseeno želel več prefinjenosti, bo moral razmišljati o najvišji stopnji opreme laurent&klement.
Že poznate zadnjo šalo? Voznik superba potnika na zadnji klopi vpraša, ali ima dovolj prostora …
"Hej, imaš dovolj prostor zadaj?" smo se zalotili, kako smo iz navade in nezavedno vprašali osebo, ki se je v superba usedla v drugo vrsto za nami. Takšno vprašanje je dejansko na mestu v večini avtomobilov, v superbu pa se zdi kot najnovejša (Škodina) šala. Razmišljali smo, kateri košarkarski center bi se moral usesti na superbove zadnje sedeže, da bi s koleni drgnil usnje naslonjal sprednjih sedežev. Morda najvišji slovenski košarkar Primož Brezec ali pa nesporni zvezdnik zadnjega evropskega prvenstva, 213 centimetrov visoki Pau Gasol?
Prepričani smo, da se nad razpoložljivim prostorom za noge ne bi pritoževala. Nad prostornostjo in udobjem bi bil najbrž nadvse zadovoljen tudi slovenski predsednik Borut Pahor. Bi lahko imela Slovenija v uradnem predsedniškem voznem parku, namesto dragih premium limuzin bistveno višjega cenovnega razreda, kar racionalnega superba? Kakšen znak bi taka predsednikova poteza dala ljudstvu?
Glede potovalnega udobja, prilagodljivosti in prostornosti prtljažnika brez pripomb
V primerjavi s prejšnjo generacijo je prostora za kolena enako, so pa potniki na zadnjih sedežih dobili več prostora v področju komolcev in nad glavo. Kdor med daljšo vožnjo sedi zadaj, ga prav malo zanima zadržan in delno pust vozniški prostor. Potovalno udobje je tisto, kar pri superbu šteje največ in kaže na odličen prostorski izkoristek 4,86 metra dolgega avtomobila.
Superb ima še vedno globinsko zelo kratko armaturno ploščo oziroma prostor med voznikom in skrajnim robom vetrobranskega stekla, varčevanje (boljši izkoristek?) s prostorom pa pride prav na drugih mestih v avtomobilu.
Pri prtljažnem prostoru ne dolgovezimo. Prirastek 30 litrov ni bil nujno potreben. Prostora ni veliko, temveč ogromno. Namesto ločenega dela zadnjih vrat, ki je pri predhodniku omogočal limuzinsko ali kombilimuzinsko odpiranje, so se pri Škodi zdaj pametno odločili le za en bistveno lažji sestavni element. Zadnja vrata se lahko odpirajo tudi elektronsko, škoda prepozna brco z nogo pod odbijač in vrata odpre samodejno.
Prtljažnik je celo tako velik, da moramo pri prevozu manjših predmetov paziti kako jih namestimo. In tu so še številne Škodine pametne rešitve, pri testnem avtomobilu omenimo vgrajen nepremočljiv predel za dežnik in snemljivo luč LED v prtljažniku. Hvalimo še poklopni sistem sovoznikovega sedeža in dejstvo, da je mogoče v superba poriniti tri metre dolge predmete.
Z najmočnejšim motorjem smo bili zadovoljni, s katerimkoli šibkejšim dizlom najbrž ne bi bili
Testnega superba je poganjal najmočnejši razpoložljiv dizelski motor z močjo 140 kilovatov oziroma 190 "konjev". Čeprav se zdi podatek o zmogljivosti dvolitrskega motorja vrhunski in obljublja zmogljivosti na ravni octavie RS, ni tako.
Motor je sicer odličen, ponuja dobro prožnost, energijsko učinkovitost in mirnost pri potovalni avtocestni hitrosti, toda kaj hitro smo si med vožnjo tudi pripisali, da se s katerim izmed šibkejših motorjev v superbu ne bi zlahka sprijaznili.
Na dizelski strani sta na primer na voljo še dvolitrski 110-kilovatni in 1,6-litrski 88-kilovatni motor. Med najšibkejšim in najmočnejšim je cenovni razpon 2.400 evrov, med obema dvolitrskima pa 1.500 evrov. Kdor razmišlja o avtomobilu razreda superb, ki ga bo realno stal od 35 do dobrih 40 tisoč evrov, bo to najbrž ocenil kot sprejemljivo doplačilo za pravšnje motorno zadovoljstvo.
Na sto kilometrov najmočnejši dizel porabi manj kot šest litrov goriva
Vozne lastnosti superba so zelo zgledne. Med ovinki ni tako oster, neposreden in dinamično razpoložen kot passat. Če je nekaj bočnega nagibanja v ovinkih morda motečega, je vzdolžno avtomobil na cesti zelo stabilen, kar velja tudi za vodljivost skozi ovinke.
Superbu zdaj pomaga tudi koncernski prilagodljivi sistem blaženja DCC, ki vozniku ponuja tri načine vožnje, razlika med osnovnim normal in najbolj dinamičnim sport pa je vsekakor dovolj opazna. Vseeno je superbu bližje bolj umirjena kot agresivna vožnja.
Pohvalimo lahko porabo goriva 140-kilovatnega dizelskega motorja. Na eni izmed relacij, ki je vsebovala tako avtocestne odseke, tekočo vožnjo po regionalni cesti kot tudi precej bolj dinamično odpeljan odsek po ovinkasti cesti prek enega izmed karavanških prelazov, je poraba znašala 5,8 litra na sto prevoženih kilometrov. Pri tem na porabo nismo kaj prida pazili. Kadar smo se med testom potrudili, je padla na mejo petih litrov.
Vozniško izkušnjo nadgradijo varnostno-asistenčni sistemi. Radarski tempomat deluje odlično, saj hitrost v primerjavi z vozilom pred nami (predvsem pri pojemkih) prilagaja zelo nežno in komaj zaznavno. Superb zna pogojno voziti tudi sam. Pri polni hitrosti na avtocesti je sam prilagajal hitrost in vrtel volan dober kilometer, nato je zahteval nadzor voznika. Jasno, sistemi so namenjeni voznikovi asistenci in kvečjemu samodejni vožnji pri nizkih hitrostih v koloni.