Škoda octavia scout 2.0 TDI 4x4 – pa kaj, če zmanjka asfalta

Čehinja se na boji blata

Prenos moči na vsa štiri kolesa elektronika sproti prilagaja glede na vozne razmere, definirane s količino oprijema, kotom koles, stikom s podlago ... Bit take octavie scout je seveda štirikolesni pogon. Ta je zelo učinkovit in popolnoma nezahteven za uporabo, saj deluje povsem samodejno. Delež pogonske moči oziroma navora med prvo in zadnjo osjo razporeja elektronski krmilnik prek zelo oziroma kar hipno odzivne sklopke haldex 5. generacije. Ta je tudi v funkciji vzdolžne zapore diferenciala.

V času testa smo za to čehinjo našli kar nekaj bolj ali manj resnih izzivov, povezanih z vprašljivim oprijemom zaradi snega in blata pod kolesi. Apetit, ki smo ga jeseni na domači predstavitvi dobili na stezi za motokros , smo jasno želeli dodatno nahraniti na testu.

Ja, nismo ostali lačni avanture in predvsem nismo bili razočarani. Najpomembnejše pa je dejstvo, da prav nikjer nismo obstali, pa ne pozabite, da to ni terenec, temveč družinski karavan, od tal oddaljen 17,1 centimetra. Kljub razmeroma dogi medosni razdalji pa tudi nikjer prav zares nismo s trebuhom popraskali po tleh, kaj šele nasedli, pa smo z njo prečili kar nekaj ne prav nedolžnih grbin oziroma prevojev.

Ta čehinja se izkaže tudi, ko gre pod kolesi zelo zares. Ko gume okusijo blato, sneg, ko se karoserija zaziblje na prehodu čez strmo brežino in ko kakšno kolo obvisi v zraku – dobesedno. Takrat ima scout še enega elektronskega aduta: serijsko vgrajeno elektronsko zapora diferenciala (XDS) na obeh oseh.

Škoda octavia scout po videzu na svoj pustolovski karakter opozarja z dodatno karoserijsko zaščito. To so oblikovalci po našem okusu prav posrečeno umestili med sicer bolj zadržane, a na zob časa precej neobčutljive karoserijske linije. Robustna eleganca se sliši kot nasprotje, a v primeru scouta vsaj za naš okus deluje precej posrečeno. Avtomobil je opazen in po atraktivnosti diha za ovratnik tudi športni octaviji RS.

Dobro zaščitena, a ne vsemogoča

Pogon zmore res veliko, precej več kot si bo verjetno drznila izven asfaltnih površin, od njega zahtevati velika večina voznikov, ki si bodo omislili scouta. Scout se tam zunaj, če tudi je strmo in razrito, zlepa ne upeha. Poleg tega pa njegova serijska oprema ponuja tudi zaščito za vse ključne dele pogona in podvozja, kar pomeni, da tudi pri kašnem sumljivem zvok izpod koles ni razloga za panične reakcije. Zaščitne oplate pač branijo to kar jim je bilo zaupano.

Vseeno pa upoštevajte, da ima scout tudi svoje omejitve, razmeroma velike karoserijske previse, saj je vendar karavan. Še preden vas bo avantura ponesla predaleč ne pozabite, da to vendarle ni pravi terenec, da ga ne morete kar brez pomisleka pognati v strmino. Predvsem prehod iz horizontale v strmi svet je hitro lahko kritičen.

Enako opozorilo velja seveda tudi v nasprotni smeri. Velja razmisliti preden boste morda od nje želel preveč, da ne boste kje v prtljažnik zlagali polomljenih odbijačev.

Scout je svojim pogonom in plezalnimi sposobnostmi v zadrego zmožen spraviti marsikaterega športnega terenca. Slednje pa seveda velja tudi za vožnjo med asfaltnimi zavoji.

Na asfaltu hitra in udobna

Vsestranska uporabnost takega avtomobila pa se kaže tudi na asfaltu. Scout se zaradi svojega pogona odlično obnaša tudi med dinamično odpeljanimi zavoji.

Meja zdrsa je postavljena visoko, oprijem pa je zelo zanesljiv tudi na mokri cesti, kar seveda povečuje varnost. Smerna stabilnost pa je odlična tudi pri višjih avtocestnih hitrostih. Opazili pa smo tudi manjšo težnjo po zdrsu prek nosu avtomobila. Po kljubovanju cestni fiziki se tak scout precej približa sposobnostim octavie RS, v mokrem pa jih tudi preseže.

Pohvaliti velja še dvostopenjsko nastavljiv elektronski nadzor stabilnosti (ESC), ki ga je mogoče prilagoditi določenim voznim situacijam na terenu. Nadzor stabilnosti in zdrsa pogonskih koles je mogoče tudi popolnoma izklopiti, kar recimo zelo prav pride v globokem snegu in blatu, ko je treba na kolesa spraviti prav vsak razpoložljiv kilovat in njutonmeter.

Čeprav je scoutovo blaženje prilagojeno tudi slabšim cestam, se je z njim mogoče peljati zelo udobno, tiho in kultivirano. Zato pravimo, da je skupaj z velikim prtljažnikom (od 610 do 1740 litrov) in zares prostorno potniško kabino ter elementi aktivne in pasivne varnosti to eden najbolj vsestransko uporabnih avtomobilov na trgu. To pa je hkrati tudi njegova največja prednost.

Z nekoliko povečanim prevoznim kotom brežine (16,7° spredaj in 13,8° zadaj) lahko octavia scout nekoliko bolj odločneje premaga tudi strmejše in bolj zahtevne terene.

150 dobro znanih "konjičev" se lahko pohvali z zagnanostjo in zmernimi energijskimi zahtevami

Z enim izmed koncernsko najbolj razširjenih agregatov, dvolitrskim prisilno polnjenim strojem serije TDI z močjo 110 kilovatov in največjim navorom 340 njutometrov taka octavia scout dejansko ponuja najbolj zanimivo pogonsko kombinacijo tudi za slovenskega kupca.

Test smo končali s 6,2-litrsko povprečno porabo, čeprav se je čehinja morala prebijati prek nešteto bolj ali manj zahrbtnih podlag. Ta rezultat nikakor ni slab, prej obratno. Motor sicer prepriča tudi s prožnostjo in prijetnim navorskim sunkom. Je pa res, da je njegova zvočna uglajenost zlasti v mrzlih jutrih vseeno vsaj malo za časom. Nič groznega, samo motor zna precej grobo povedati, da ga je nekdo zbudil. Motor v celoti sledi zahtevam pogona, k čemur pripomore tudi šeststopenjski ročni menjalnik. Prestavna razmerja so dobro izračunana tudi z vidika terenske telovadbe.

Bi prav prišel DSG-menjalnik in trideset "konjev" več? Zakaj ne, a razlika na cesti je v resnici manjša kot tista v ceni, definirana s 3663 evri.

Dostopne praktične rešitve

V testnem druženju s scoutom smo precej uporabljali tudi že bolj ali manj znane praktične rešitve, združene v nabor trikov paketa Simply Clever.

Dvostranska zaščita prtljažnega prostora za bolj oziroma manj čiste tovore pa praktično pospravljanje in pritrjevanje prtljage s kljukicami ter pregradami, obilica odlagalnih mest, strgalo za led, spravljeno za vratci točilnega mesta, pa izolacijsko steklo … Vse to so sladkorčki, ki pridejo do izraza šele, ko nekaj časa uporabljaš avtomobil.

Ergonomsko je scout, kot vse druge octavie, zgledno urejen, tako kot velevajo previla pod streho največjega avtomobilskega proizvajalca v Evropi, pod okrilje katerega seveda spada tudi Škoda.

Zelo prostoren prtljažnik z dvojno podlogo. Potniška kabina je preprosta, prijetna in predvsem uporabna. Preglednost je kljub večji karoseriji dobra. Materiali so solidni in izdelava je na visoki ravni. Notranjost oblikovno ne izstopa, vse pa je precej urejeno, skoraj skrbno polikano. Dolgočasno? No, ja … Vsekakor pa brez oblikovnih presežkov.

Z nekaj zanimivimi kosi opreme, kot je recimo zračna blazina za voznikova kolena, pa 15-centimetrski zaslon, občutljiv na dotik, ki prstom s ponujeno grafično izbiro pride nasproti že, ko se ti približujejo zaslonu, z integrirano navigacijo in panoramsko streho ter vsemi varnostnimi ocenami in pomagali se nam njena cena, ki ni ravno najnižja, vseeno ne zdi pretirana.

Pa je taka octavia scout dejansko dostopna slovenski aktivni družini? Če prvi finančnik v družini najde dobrih tristo evrov na mesec, kolikor za takega scouta obljublja Škodino financiranje po sistemu en odstotek cene vozila na mesec, se zdi zlasti glede na vso vsebino avtomobila z nekaj truda vsaj dosegljiva, če ne ravno zares dostopna.