Renault kadjar: v mešalniku qashqai in captur, espace je dodal začimbe

Z boka kot qasqai, sicer pa želi biti večji brat capturja. Merilniki so ena boljših strani (tudi) tega renaulta.

Kadar so imena avtomobilov dolga, tudi veliko povedo o njih. Nekako tako je s kadjarjem, zato je smiselno začeti – na začetku. Kadjar je renault, in že to marsikaj pove o njem.

Na primer, da je njegov obraz sodoben izraz te znamke, da je zadek prav tako soroden (nekaterim) renaultom in da se trudi pokazati, da je večji brat capturja. Z boka je manj renaultovski, saj podobnost s qashqaiem ne more uiti niti slabšim poznavalcem avtomobilov.

Renault je kadjar tudi v notranjosti, začenši z merilniki, kamor hitro zaide vsak pogled. Ti, če že na kaj, rahlo spominjajo na one v civicih: njihova grafika je čista, merilnik vrtljajev je natančen, merilnik hitrosti je digitalen z velikimi ciframi, čisti belini na črni podlagi pa je dodanih nekaj barv z okusom in smislom za hitrejše odčitke z njih. Glede na namembnost kadjarja jim v osnovi ne manjka nič, poleg vsega pa se zdijo tudi čedni.

Športni terenec. Ali bolj pošteno: cestni terenec.

Toliko o glavnih značilnostih, ki sledijo iz priimka oziroma blagovne znamke. Ime mu je kadjar in kadjar kot beseda, vsaj v našem jeziku, ne spominja na nič posebnega.

Je pa jasno: kadjar je srednje velik športni terenec, ki s terenom ne želi imeti prav dosti opravka, čeprav je tale tu štirikolesno gnan. Njegova precejšnja oddaljenost od tal, skoraj za dva decimetra je je, obljublja, da z njim ne boste hitro nasedli, a imejte v mislih kakšen oster prehod v (asfaltno ali makadamsko) strmino ali morda bolj v sredini poraščen kolovoz. Blata in globokega snega se za vsak primer izogibajte.

Športno terenstvo razumite, kot se to v splošnem razume zadnja leta: da v avtomobil sedete naravnost, ne navzdol, da imate zaradi visokega sedenja boljši pregled (naprej) kot recimo iz mégana, da bo morda z njim lažje zlesti na kak pločnik (a pri tem početju vseeno spoštujte gume in podvozje) in da botrebuh vozila dlje varno od neobičajnih ovir na podlagi pod njim.

Obenem je treba vedeti tudi, da, čeprav gre za tehnično drugačen avtomobil, pri notranjem prostoru, tako pri merah kot pri prilagodljivosti, ne morete pričakovati limuzinskega kombija, pač pa prej klasično kombilimuzino. V tem je kadjar povsem značilen sodoben športni terenec.

Zabava ali družina – prtljažnik je vselej pomemben

Slišalo se bo obrabljeno, a drži, da je kadjar pripravljen biti uslužen družinski avtomobil. Tu se hitro pojavi vprašanje prtljažnika in kadjar je tu celo nekoliko boljši od qashqaia, ko gre za osnovne litre, a je prav tako nekoliko manjši v do konca povečanem stanju.

Ne glede na to pa velja, da tako litri kot oblika prostora zadovoljijo, zadnja klop je, jasno, tretjinsko deljiva, v prtljažniku sta tudi prožili za podiranje naslonjal, dno je dvojno in v zgornjem položaju je povečan prtljažnik raven, dno pa je tudi deljeno, da se njegov zadnji del lahko spremeni v navpično prečno pregrado prtljažnika.

Manjka 12-voltna vtičnica, pa tudi kakšnega dodatnega predala ali žepa se najbrž ne bi branili.

Armaturna plošča z obliko in površino prevara, dokler se je ne dotaknete

Družina pomeni tudi naraščaj na zadnji klopi. Tem, a ne le njim, so namenjeni električna vtičnica, dve bralni lučki, dva žepa, manjši predal, komolčna opora z dvema mestoma za pločevinko in dva predala v vratih. Ravno prav, da tudi daljša pot ne bo posebej utrujajoča.

Vedno je, seveda, najlepše sprednjima potnikoma. Armaturna plošča je očesu prijetna in takšni so, delno tudi s svojo teksturo, materiali. V resnici so materiali po večini trdi, a pri Renaultu najbrž verjamejo, da glavnina dojemanja avtomobila ni v otipavanju stvari, ki niso namenjene otipavanju.

Je pa zato za otipavanje in držanje prijeten v usnje oblečen volanski obroč športnega (a predvsem ergonomskega) videza. Tudi tipke za avdiosistem ter navigacijo so nekako prav postavljene, da so na dosegu palcev, predvsem pa so dobro in jasno osvetljene.

Že omenjenim merilnikom je mogoče nastaviti grafiko in barve, za spodbudo pri varčni vožnji pa je v kotu rastlinica, ki raste, bolj ko vozite varčno.

Dizel solidno zmogljiv, a spodaj nekoliko len … Zmerna živahnost, a tudi varčnost torej.

Oznaka dCi označuje družino koncernskih turbodizlov in tale 130 pomeni, da gre za 1,6-litrski stroj s 96 kilovati (po domače pa s 130 "konji") ter s 320 njutonmetri. Oboje se sliši lepo, še posebej navorski del, v praksi pa se izkaže, da motor ni več med najboljšimi – pri tisoč vrtljajih v minuti, recimo, še nima dovolj navora, da bi vlekel, zato sistem svetuje pretikanje navzdol. Pri 50 kilometrih na uro to pomeni, da bo treba imeti vklopljeno četrto prestavo, pa še tu bo motor na spodnji meji, saj bo zmogel vleči, le če ne bo vzpona ali ovinka.

Čeprav je tole najmočnejši turbodizel in skupaj s TCe 130 v kadjarju tudi najmočnejši motor nasploh, je treba besedo športni iz zveze športni terenec jemati le v tej zvezi.

Navor motorja je dober, a avtomobil, delno tudi na račun štirikolesnega pogona, ni lahek in ni najbolj aerodinamičen. Med lagodno in športno vožnjo je veliko, vsaj 50 odtenkov, sive in lep delež te sivine takšen motor v kadjarju zmore pokriti. Športen pa ni. Je pa zato lahko varčen in nekaj pri tem pomaga način ECO: ob vklopu sicer opazno "ubije" odziv motorja na stopalko plina, zato pa pri recimo 160 kilometrih na uro vrednost trenutne porabe goriva na potovalnem računalniku takoj pade z devet na 8,5 litra na sto kilometrov. Šest litrov za sto kilometrov v resničnih pogojih in blizu omejitev ni nikakršna znanstvena fantastika.

Štirikolesni pogon: smiseln le, če ga potrebujete

Ker v imenu ni posebne oznake, pomeni, da je menjalnik ročni in šeststopenjski, jasno pa piše, da gre za štirikolesno gnano različico. In tu še vedno velja: takšen pogon ni vezan na besedo "terenec" v zvezi športni terenec, pač pa izključno, tako kot pri vseh osebnih avtomobilih, na potrebo voznika. Kdor ob prvi snežinki raje ostane doma ali dom zapusti peš, ga ne potrebuje.

Na drugi strani pa so tisti, ki ne želijo biti odvisni od vremena, ker pač vselej želijo ali morajo nekam priti, ne glede na sneg ali navsezadnje tudi neugoden makadam – ti ga pač potrebujejo. Pogon je klasičen s sredinsko večploščno sklopko in takšen je na cestah vseh vrst v običajnih pogojih odličen. Morda le za primer: ko zapade sneg, bo kadjar z njim speljal (skoraj) brez težav, medtem ko bo brez njega (torej z le sprednjim) voznik bentil nad nenehnim vrtenjem sprednjih koles v prazno.

Od pogona 4WD ne pričakujte preveč, sploh če so na kolesih športne cestne gume

Vozniku so pustili nekaj malega vpliva na pogon. Ob ročici menjalnika je vrtljiv gumb s položaji 2WD, AUTO in LOCK. Prvega uporabljate, ko so ceste suhe, drugega, ko so spolzke (lahko pa tudi ves čas, a pri tem tu in tam vklaplja zadnji pogon, kar pomeni nekaj več porabe v tistih trenutkih), in tretjega, ko nekje obstanete ali, še bolje, tik pred tem, da ne obstanete. A za to je potrebne nekaj prakse.

So pa pri Renaultu vozniku kadjarja namenili tudi mersko drobno informacijo o položaju gumba in o razdelitvi navora, če je vklopljen položaj AUTO.

Zadnji podatek bi lahko bil zanimiv, če bi bil večji in bolje viden, saj se vrednost hitro spreminja in takrat voznik ponavadi nima časa pogledovati v merilniki in brati majhne cifre z njih. Če vam vseeno uspe pogledati pravi hip, boste recimo vedeli, da gre pri ostrem speljevanju na suhem asfaltu brez zdrsa koles v prazno do 30 odstotkov navora na zadnji kolesni par.

Z dobrim paketom opreme ni težko biti zadovoljen

Zadnji del imena se, ozko gledano, nanaša na avdiosistem. Zanj je značilno, da ima funkcije med boljšimi v tem (cenovnem avtomobilskem) razredu in v splošnem kar dobre menije, kljub slovitemu imenu pa zgolj povprečen zvok.

Dr. Greenthumb se sliši kot pesmica malčkov v vrtcu. Z zvokom povezana je tudi neprijetna, k sreči ne pretirano glasna, resonanca pri 1.400 vrtljajih – zelo verjetno prihaja od motorja, a kdo bi vedel. Gledano bolj na široko gre pri imenu bose edition za bogatejši paket opreme, ki bo v splošnem večino navdušil. Pametni ključ, električno pomičen voznikov sedež, električno ogrevana sprednja sedeža, dobra oprema avdiosistema (vhodi in povezljivost), zložljivo naslonjalo sovoznikovega sedeža, samodejno parkiranje (pravokotno, vzporedno in poševno!) in podobne reči utegnejo priti prav.