Mazda 3 sedan G120

Spominja na limuzinsko šestico

Začnimo pri očitnem – videzu. Limuzinska oblika že zaradi lastnosti v Evropi vse bolj priljubljene zasnove zahteva dodatne centimetre. Od kombilimuzinske sestrice, ki že sama po sebi spada med daljše v spodnjem srednjem razredu, po dolžini 2,7-metrskega medosja pa je celo vodilna, je daljša za dodatnih ducat centimetrov. Vsakega od njih seveda dolguje zadku. Vse do stebrička C se avtomobila namreč ne razlikujeta.

Litrov na pretek, a uporabnost omejena z dostopom

Prtljažnik s 419 litri je od kombilimuzinskega prostornejši za 55 litrov, a zaradi otežene dostopnosti tudi slabše dostopen. Hvalimo lahkotno odpiranje, tudi z enim prstom gre brez težav.

Kakovost obdelave prtljažnega prostora je zgolj zadovoljiva in hkrati verjetno trojkina največja pomanjkljivost. Vrhnji notranji del ni prekrit s trpežno oblogo, vidno je veliko gole pločevine, kar pa na uporabnost razpoložljivih litrov ne vpliva. Preprostemu in hitremu podiranju klopi (zloži se v skoraj ravno dno) služita dva vzvoda na obeh skrajnih straneh prtljažnika.

Kabina je kakovostna, vmesnik preprost

Sodobna, a zadržana kabina ne ustreza vsem okusom, a kot pri kombilimuzini prostorsko in kakovostno prepriča.

Če že, potem estetski pomislek namenjamo nepremičnemu zaslonu informacijskega vmesnika, ki štrli iz armaturne plošče. Podoben recept prepričuje tudi kupce Mercedesovega A, BMW enice ...

Hvalimo preprost in pregleden vmesnik. Položaj tako imenovanega HMI-upravljalnika na sredinskem grebenu je priročen, občutek kakovosti ob upravljanju zelo dober in, še pomembneje, pogleda ni treba umikati s cestišča.

Mazda posluh varnosti kaže tudi z brezkompromisnim ukrepom – zaslon je občutljiv na dotik le ob mirovanju vozila.

Dodatni centimetri ne vplivajo na okretnost

Kljub dolžini 458 centimetrov lahkotnost in okretnost nista zmanjšani ali na kakršenkoli način dodatno obremenjeni, tudi medosje ostaja nespremenjeno, zato se vozniški izkušnji med seboj praktično ne razlikujeta.

To pomeni, da je vozniško prepričljiva, nedvomno v vrhu segmenta, kjer številni tekmeci k vozniški izkušnji pristopajo na vse mogoče načine – s sprednjim, zadnjim štirikolesnim pogonom, z mehkejšimi, tršimi in kompromisnimi nastavitvami podvozja in krmilnega mehanizma in drugih bistvenih komponent.

Voznik je kralj

Podobno kot Fordov focus je nastavljena čvrsto, a dovolj udobno. Hitre vstope v zavoje tolerira z odličnim oprijemom, izrazitim občutkom lahkotnosti in voljnim prilagajanjem voznikovim zahtevam.

Kljub lahkemu in igrivemu zadku stabilnost tudi med hitrejšo vožnjo ohranja na visoki ravni, posebej hvalimo zmogljive zavore.

Ročni menjalnik, ki od modela MX-5 do CX-5 slovi po natančnosti in kratkih ter natančnih gibih, tudi v limuzini ne razočara, nekaj podobnega velja tudi za krmiljenje.

Povedano preprosto: mazda 3 je vozniški avtomobil in veselje do vožnje ostaja eden integralnih delov njene avtomobilske osebnosti.

Večkrat ko preizkusimo dvolitrskega bencinarja ...

... bolje se z njim razumemo in bolje znamo izkoriščati prednosti tehnologije skyactiv, ki v iskanju harmonije delovanja in učinkovitosti usklajuje homogeno sodelovanje motorja, menjalnika, karoserije in podvozja.

Zmogljivosti atmosferskega štirivaljnega stroja dinamično vožnjo podpirajo v zmernih mejah in dokler voznik ne zahteva skrajno športnega vedenja (beri: vztrajno iskanje rdečega polja), vožnjo spremlja tudi ekonomičnost.

6,8 litra na sto kilometrov

Ob doslednem upoštevanju osnovnih pravil varčne vožnje se poraba lahko spusti tudi pod šest litrov, več kot 7,6 litra na testu ni zahtevala, povprečje pa se je ustalilo na 6,8 litra. Hvalimo odzivnost motorja, umirjeni bodo zlahka izkoriščali tudi le delovno območje med 1500 in dva tisoč vrtljaji. Več živahnosti, ki se seveda ne more primerjati s prisilno polnjenimi štirivaljniki tekmecev, smo morali iskati nad 3500 vrtljaji.