Torek, 11. 12. 2018, 4.00
5 let, 4 mesece
Test novega motorja: honda civic 1.6 i-DTEC
Kako dober je dizel, ki ga ukinjajo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,48
3
O videzu honde civic desete generacije je že dovolj napisanega. Dodajamo, da bi ji težko prisodili samo 120, in to celo dizelskih "konjev".
Le nekaj dni po prevzemu testnega civica 1.6 i-DTEC je Honda poslala v svet sporočilo, da bo do leta 2021 iz svojih vozil umaknila dizelske motorje. Ali naj zdaj zapišemo, da je ta motor za v staro šaro oziroma da gre na smetišče zgodovine? Odgovor je ne, nikakor ne! Ta dizel nas je prepričal z uglajenim, mirnim delovanjem, še posebej pa z varčnostjo in zmogljivostjo, več kot zadostno za družinsko uporabo.
Za civica desete generacije je Honda pripravila en sam 88-kilovatni dizelski motor, ta pa z navorom krepko poseka vso bencinsko ponudbo, vključno s 134-kilovatnim motorjem, ki smo ga preizkusili lani. Izbira dizelskega civica pomeni vožnjo z nižjimi, bolj tihimi vrtljaji, prestavlja se pri 1.600 in po avtocestah v okviru omejitev se mirno vozi z merilnikom do 2.300. Pa nas vseeno malo skrbi za ta motor.
Številni občudovalci znamke so vihali nosove, ko so v hondah prvič zabrneli dizli, zdaj pa verjetno ploskajo ob novici o njihovem umiku. Opozoriti moramo, da se Hondina bencinska ponudba začenja pri 95 kilovatih, in to za tri tisočake manj, res pa motor 1.0 VTEC po tehničnih podatkih porabi 1,1 litra (cenejšega) goriva več od testnega dizla. Pa še tole lahko trdimo: drzno in izstopajoče oblikovani hondi civic bolj kot dizelski ustreza bencinski turbomotor. Je pa zato varčen in prožen dizelski motor mnogo bolj primeren za zadovoljevanje družinskih potovalnih potreb od bencinskega.
Hondin dizelski motor se enako kot bencinski kiti z nazivom earth dream. V civicu ga odlikujejo varčnost, zmogljivost in umirjeno delovanje.
Civic 1.6 i-DTEC je padel v čas svetovne protidizelske klime
Lahko rečemo, da po krivici, ker je Hondin dizelski earth dream odličen izdelek, ki se v aerodinamičnem civicu izkaže za zelo učinkovitega. S porabo 3,5 litra na sto kilometrov zlahka ostaja pod veljavnimi okoljskimi standardi, pri tem pa poudarjamo, da se navedeni porabi lahko zelo približa tudi v realnem prometu. Med potovanjem zunaj naselij in zunaj avtocest je bili civic pri običajni dinamiki vožnje zadovoljen s štirimi litri in pol.
Med preverjanjem natančnosti merilnika hitrosti na ravnicah Ljubljanskega barja je civic popil 3,3 litra s tempomatom na 53 in le štiri litre pri 93 na uro (po garminu 50 in 90). 120 "konjev" je za potovanja pri današnji gostoti prometa in omejitvah hitrosti povsem dovolj. Med vožnjo do Maribora in nazaj, na primer, je civic porabil 5,3 litra goriva na sto kilometrov, pri čemer smo radarski tempomat nastavili na 133 (razen pri omejitvah pred cestninskimi postajami in skozi trojanske predore), merilnik vrtljajev pa je segel do 2.300.
Galerija: honda civic 1.6 i-DTEC
Mirno, tiho in varčno
Pri našem opisu 134-kilovatnega civica 1.5 VTEC turbo smo se navduševali nad veseljaško vožnjo po zavitih cestah, ki pri dizlu ni najpomembnejša. Po testnem preizkušanju hvalimo potovalne lastnosti, predvsem tiho vožnjo po avtocesti z odlično smerno stabilnostjo. Zaradi voženj po slabših podlagah pa bi lahko pri Hondi dizelskim različicam namenili malo mehkejše podvozje.
Ker smo bencinske vrtljaje že spoznali, smo pri tem civicu bolj cenili izdaten navor in umirjeno brnenje dizelskih konjev. Namesto visokih vrtljajev smo po indikatorju prestavljali pri 1.600 (zeleno izpisani "up"), vendar so konji takoj na razpolago za vrtenje proti rdečemu polju pri 4.500. Na dvotedenskem testu je dizelski civic porabil 5,7 litra goriva na sto kilometrov, 6,1 pa je bila izpisana poraba na potovalnem računalniku za 2.300 kilometrov, prevoženih pred nami.
Oprema bolj malo umirja dizelski civic
Na zunanjosti dizelskega civica je najbolj opazna odsotnost dvojne izpušne cevi. Sprememba je pravzaprav neopazna, ker ostane izpuh skrit pod odbijačem. Sicer pa sta obe različici enako izzivalnega videza, čeprav med stopnjami opreme dizlov ne najdemo oznake sport kot pri 1,5-litrskem bencinarju. Notranjost elegance je odeta v blago, stopalke so kovinske in tudi volan je med najbolj športno neposrednimi (samo 2,2 zavrtljaja).
Tudi merilniki so ostali športni s preglednim prikazom vrtljajev v loku in razločnim digitalnim izpisom hitrosti. Morda je tudi umirjenim, družinsko naravnanim uporabnikom všeč agresivna, izrazito športna oblika civica, vseh pa ne more navdušiti vstopanje do nizko nameščenih sedežev. To sicer ne kvari prostornosti kabine, v kateri lahko dva metra devetdeset visoka potnika udobno sedita drug za drugim.
Z opremo elegance ima civic najbolj neposreden volanski prenos (2,2 zavrtljaja), natančno prestavno ročico, pregledne merilnike, sedempalčni zaslon na dotik, kovinske stopalke …
Testna oprema elegance sega do 17-palčnih koles z gumami 235/45. Dizel ne "strelja" z dvema izpušnima cevema kot 1.5 VTEC turbo s prejšnjega testa.
Honda sensing ne samo za elegance in executive
Med varnostnimi pripomočki Honda sensing smo imeli največ opravka z aktivnim tempomatom. Z zanesljivim in tekočim prilagajanjem hitrosti omogoča nenaporno in varno vožnjo med prometnimi tokovi različnih dinamik. V pripravljenosti ostaja po vsakem zagonu motorja, omogoča nastavitve po 1 ali 10 kilometrov na uro in ohranja hitrost med uporabo sklopke. Honda sensing s sistemi za ublažitev naleta, sledenje prometnemu pasu, prepoznavanje prometnih znakov in preostalimi pripomočki spada pri civicu v osnovno stopnjo opreme.
Če elegance ni dovolj?
Če tretja stopnja opreme elegance z aktivnim tempomatom, navigacijo, 17-palčnimi platišči, vzvratno kamero (ta ni najboljše kakovosti) in še čim ne zadošča, je na vrsti executive, ki za 2.700 evrov izdatno obogati vozniške pripomočke in notranjost. Halogenski žarnici (ki ju sicer ocenjujemo kot dovolj učinkoviti) zamenjata LED-žarometa, med testno opremo sta izostala sistema za nadzor mrtvega kota in prečnega prometa. Čeprav brez aktivnega vzmetenja, smo se zanesljivo in brez nagibanja in tudi z veseljem večkrat zapodili skozi testne ovinke.
Ker med testnimi vožnjami prek zaslonov praviloma uporabljamo samo nastavitve, navigacijo in Bluetooth, smo preživeli brez vrhunskega avdiosistema, tudi z običajnim daljinskim odklepanjem in zagonom motorja s ključem smo se sprijaznili. Kaj pa samodejni menjalnik? Medtem ko je pri bencinskih motorjih opcija CVT, ponuja Honda za svoje dizle devetstopenjsko avtomatiko za 2.100 evrov. Zanimivo, o preizkusu bi prav radi poročali, morda bo priložnost.
Pregledni merilnik prikazuje vključena eko način in radarski tempomat ter pomembne podatke o trenutni vožnji in prevoženi poti.
Kaj nas je zmotilo?
Dostop do podatka o stroških goriva za prevoženi kilometer, za določeno pot ali morda za daljše časovno obdobje je zamotan, ker zahteva zamenjavo valute. Kogar zanima, si to lahko izračuna prek zaslona, kamor vpiše porabljene litre, prevoženo pot in ceno goriva. Prednastavljeni so funti, ker civic pač prihaja iz angleške tovarne. Seveda se lahko funte na zaslonu zamenja v evre s tem, da se prebrska nekaj podmenijev, vendar se med prevoženimi 16 tisoč kilometri, kolikor jih je imel na grbi testni civic, prav nihče ni ubadal s tem postopkom.
3