Honda legend 3,5 V6

Legend je v Hondini modelski paleti že takorekoč stalnica. A pri nas kljub vsemu praktično ni poznan - slovenski poslovneži kupujejo accorde, dražje avtomobile pa so doslej slovenski trgovci kar malce skrivali. Če so bili preveč ameriški ali preveč japonski, ne vem. Vem pa, da so bili precej bolj "direktorski", bili so limuzine, v katerih so se VIP-ovci predajali udobju na zadnjih sedežih. Tale legend ni tak - to je avto za vozit!

Zunanjost, notranjost

Vsekakor so bistvo te limuzine vozne lastnosti. Odličen položaj za volanom je bolj pomemben od počutja na zadnjih sedežih! Takole iz vozniškega stališča je legend vsaj tako dober kot že večkrat pohvaljeni accord, z marsikatero drugo podrobnostjo pa spomni na futurističnega civica. Na primer z merilniki, volanskimi stikali in sploh s celotno sredinsko konzolo. No, nad tem dejstvom v našem uredništvu nismo bili posebej ganjeni. Legend nas je namreč spravil v zadrego, počutili smo se kar rahlo "neumne", ko nam je težavo predstavljalo že nastavljanje klime, basov ter iskanje displeja, ki bi nam povedal, kakšna temperatura je zunaj. Seveda smo proti koncu testa legenda že kar spoznali, pa vendarle menimo, da bo ureditev armaturne plošče všeč predvsem tistim poslovnežem, ki jim upravljanje elektronskih "gadgetov" predstavlja hobi. So to računalničarji, je to avto za Billa Gatesa? Kaj pa vem, je pa res, da so nas v času testiranja najbolj ogovarjali tisti prijatelji, ki jih ponavadi "fehtamo" za kakšno računalniško pomoč.

Vozne lastnosti

Tudi v tem odstavku se spomnim na accorda. Predvsem zato, ker se legend pelje tako dobro kot accord. Večjih dimenzij in višje mase se sploh ne čuti, za volanom je legend enak accordu. Kompakten, agilen, športen, odličen. Ja, prav ste sklepali, ima štirikolesni pogon. In to tehnično dokaj naprednega, kajti legendov navor se ne porazdeljuje le med prednjo in zadnjo osjo, ampak tudi med levim in desnim zadnjim kolesom (porazdeljevanje se sproti prikazuje na displeju med merilniki, a v ovinkih, kjer se dejansko dogaja kaj posebnega, displej zakriva volanska prečka). Seveda ta inovativni 4x4 pomeni tehnični napredek, čeprav je res, da je v praksi malo situacij, kjer na zadnjem kolesu res rabimo tistih maksimalnih 70 odstotkov navora. Na suhem je že accord zelo suveren, na spolzkem pa so nas že večkrat navdušile tudi druge limuzine z manj sofisticiranim štirikolesnim pogonom. In ja, legend se je med snemanjem video-izleta odlično odrezal - na poti do Najevske lipe je brez obotavljanja gazil po nezvoženem snegu. Toda v pomoč pri snemanju je bil quattro, ki prav tako ni kazal, da bi se spopadal s kakimi težavami. Menimo torej, da je Hondin AWD sicer dober izdelek, a ne bo prevesil tehtnice, ko se bo treba odločiti med dvema štirikolesno gnanima limuzinama. Poudarek bi namenili tudi aktivnemu tempomatu, ki sproti prilagaja razdaljo do spredaj vozečega vozila. Sistem se zelo hitro uveljavlja v današnjih avtomobilih, Honda seveda ne sme zaostajati. Sicer pa ta tempomat deluje v povezavi s sistemom, ki v primeru kritično majhne razdalje do sprednjega vozila, legenda samodejno zavre, hkrati pa vozniku z velikim napisom BRAKE ukaže, naj sodeluje pri tej reševalni akciji.

Zmogljivosti, poraba

Honde imajo dobra pljuča, je povedal sodelavec Aleksander v našem videu. Pri tem se je nanašal na spodobnih 300 konjev največje moči in dejstvo, da to moč ponudi iz komaj 3,5-litrske prostornine in brez kakega turbinskega "pomagala". Seveda to omogoča VTEC tehnologija, ki v visokih vrtljajih bolj odpre ventile. To v praksi pomeni, da je legend med normalno vožnjo prav umirjen, nič kaj živahen, tudi tih je. Če pa si voznik zaželi več dinamike, pride v poštev priganjanje v visoke vrtljaje, vse tja do skoraj 7000 vrtljajev. Rezultat je prijetno rezgetanje šestih valjev, je pa res, da bi od skoraj tristotih konjev morda pričakovali malce boljše pospeške. Krivdo pripisujemo le petstopenjskemu menjalniku - tekmeci nudijo že šest in sedemstopenjske menjalnike - in sploh razvlečeni drugi prestavi. Menjalnik se sicer malce odkupi z možnostjo ročnega prestavljanja z gumboma na volanu, a vtis spet malce pokvari, ko ugotoviš, da si s tema gumboma ne moreš pomagati v samodejnem načinu D. Namreč, v nekaterih drugih avtih lahko pred prehitevanjem z gumboma ročno prestaviš navzdol, potem pustiš, da svoje delo nadaljuje avtomatika. To bi lahko Honda "popravila" ob prvi legendovi prenovi ... Pohvalimo pa porabo - manj kot trinajst litrov je Aleš porabil na našem testnem krogu, menimo, da je to dober rezultat.

Cena, tekmeci

Zdi se, da je Honda s prejšnjimi legendi tekmovala z bolj luksuznimi avtomobili kot danes. Predvsem z lexusi in infinitiji, boj se je namreč odvijal predvsem na drugi strani Atlantika. V Evropi pa so legenda izbrali vsi, ki niso hoteli sedmice, razreda S ali A-osmice. Toda današnje prestižne limuzine omenjenega razreda stanejo že kar za dva legenda. Honda temu trendu ni sledila, raje se je spustila v boj z BMW-jevo petico, Audijevo šestico, Mercedesovim E-jem, volvom S80, jaguarjem S-type, na spisek bi lahko dodali še kako dvokolesno gnano alfo, saaba, renaulta ali lancio. Med omenjenimi najdemo značajsko precej bolj umirjene primerke, na primer mercedesa ali volva, ter nekaj bolj športnih. Menimo, da je legend značajsko še najbližje bavarski petici, kajti tudi v testu beemveja smo zapisali, da se ga vozi, kot da gre za precej manjši avtomobil. In če vprašate mene, prav ta kompakten, agilen, športni občutek med vožnjo je tisti, ki naj pri izbiri šteje.