Fiat 500L trekking 1,6 multijet

Karkoli vsaj malo "diši" po terencih, ima dobre možnosti za uspeh

Razvejanost ponudbe je nujna. Še posebej v avtomobilskem svetu in sploh, če je razširjanje lovk neposredno povezano s popularizacijo terencev in tako imenovanih križancev, avtomobilov, ki združujejo raznolikosti ter prednosti številnih segmentov in podsegmentov. Bodisi z videzom, uporabnostjo, v manjši meri z manipuliranjem sposobnosti pogona ali kozmetičnimi dodatki.

Lahko plastični dodatki spremenijo avtomobil? Lahko!

Med blage križance zlahka uvrščamo tudi trekking različico fiata 500L. Atraktivni plastični dodatki, tudi navidezna zaščita vitalnih delov pogona, oziroma plastična imitacija aluminija na sprednjem in zadnjem delu odbijača ga skupaj s posebnimi platišči in dvema navideznima odprtinama za hlajenje motorja nesporno uvrščajo na prvo mesto po atraktivnosti, morda tudi privlačnosti med svojimi brati 500L.

K paketu spada tudi delno usnjena, rjavo-črna kombinacija. Izbira polarizira mnenja, ne ustreza vsem ali celo večini, je pa nedvomno modna. Rjava je pač "in".

Pametno krmiljena elektronika za nadpovprečno sposoben pogon

Od tal je oddaljen 14,5 centimetra, dober centimeter več od navadnega 500L. Dovolj, da dodatno poudari lastnikovega svobodnega duha, in premalo, da bi terenske spodobnosti dvignilo na raven mehkih športnih terencev.

Kljub temu ima ta trekking, podobno kot cubo in panda trekking, ki sta naše uredništvo zapustila pohvaljena, v rokavu asa. Pametno krmiljenje elektronike, ki delno uspešno nadomešča vmesni korak med dvo- in štirikolesnim pogonom.

Vsi trije namreč razpolagajo z identično kalibriranim sistemom/programom traction +. Vklop s stikalom, na katerem je lično obkrožena velika tiskana črka T, veleva sproščanje elektronskih uzd.

Pametno krmiljena elektronika dovoljuje večjo mero zdrsa kot običajno, z nadziranim posredovanjem zavor pa (pri hitrostih do 30 kilometrov na uro) relativno uspešno simulira tudi delovanje sicer učinkovitejše, mehanske zapore diferenciala. Rezultat, večkrat preizkušen in ponovljen v praksi, ni odličen, je pa več kot zadovoljiv in v veliki večini primerov to kupcem zadostuje.

Sistem hvalimo, ker je učinkovit in preprost

Program na neugodnih podlagah, v nizkem blatu, snegu ali zgolj na spolzkih in nagnjenih podlagah zagotavlja prednost pred običajno sposobnim pogonom na sprednji kolesni par, ki bi v podobnih razmerah skoraj zanesljivo klonil ali bil konkurenčen le s primernimi pnevmatikami z izrazito terenskim profilom. Mimogrede, o takšni "obutvi" velja razmisliti, če bi se lastnik pogosteje srečeval s podobno težavnimi podlagami.

Idealno piko na i bi Fiat lahko priskrbel z nadgradnjo trekkinga s štirikolesnim pogonom ikonske pande 4x4. Zaradi karoserijskih omejitev (daljši previsi in medosje) bi na terenu za malo prijateljico gozdrajev sicer zaostajal, podprt s primerno ceno pa bi zlahka ogrozil tudi položaj marsikaterega kompaktnega športnega terenca.

Kaj smo o 500L že zapisali

O priznanih prostorskih talentih debelinka smo na dolgo in široko razpravljali že v prejšnjih treh testih (povezave spodaj). Kot običajno hvalimo kompaktnost, zračnost, prilagodljivo kabino, velik prtljažnik, izdelavo in nezanemarljivo močno značajsko okrepitev. Grajamo ploske sedeže spredaj in zadaj (zaradi njih trpi tudi udobje) ter vsekakor priporočamo dizla. 1,3- ali, še bolje, 1,6-litrskega. Še posebej če bo dejansko izpolnjeval družinsko poslanstvo in ne bo le modni retro dodatek.