Dacia sandero 1,2 LPG

Vedno uporabni 1.150-kubični motor

Blok motorja s 1.149 kubičnimi centimetri je sprva prenašal osemventilsko glavo, kot 16V je deloval na atmosferski in prisilno polnjen zrak, v testni dacii pa so ga tovarniško opremili s plinsko instalacijo.

Tako predelani sandero, ki je 800 evrov dražji od enako opremljene bencinske različice, ponuja zanimive kalkulacije, v katerih ne moremo spregledati dizelske različice s povsem enako močnim motorjem.

Koliko evrov za 10 tisoč kilometrov?

Za 530 evrov plinskega olja, 567 evrov avtoplina in 854 evrov neosvinčenega 95-oktanskega goriva, to so vrednosti po trenutnih cenah goriv in po tovarniških podatkih za kombinirano porabo.

Kdor je namesto bencina izbral LPG, je po 30 tisoč kilometrih že zmagal. Dizelski kilometri so pri sanderu najcenejši, nabavna cena vozila pa je kar 1.200 evrov dražja od plinske različice.

V evrih izražena razlika je tudi v znesku za cestnino, preostali plusi in minusi pa so bolj subjektivne narave in dajejo voznikom precej misliti, preden se odločijo.

Renaultov 1,2-litrski motor nikoli ni bil lenuh

Sandero na mestnih prometnicah in cestah zunaj naselij ne zaostaja za drugimi vozili. Motor se zavrti živahno, razlike med izbrano vrsto goriva skoraj ni, seveda pa ne razvija kakšnih silnih pospeškov. Pravzaprav ne zaostaja niti na avtocestah, vendar tam postane hrupen. Šeste prestave pač nima, zato mora v korak s hitrimi prometnimi tokovi vrteti motor kar s štiri tisoč vrtljaji.

Bencinska žeja ga ne muči, saj smo med vsem testom namerili sprejemljivo 6,7-litrsko povprečje, tudi pri vdihovanju plina pa je zmeren. Na testnem krogu je povprečno porabil osem litrov LPG, njegova cena na najbolj razširjenih črpalkah znaša le 0,756 evra za liter.

Polnjenje plinskega rezervoarja

Polnjenje rezervoarja je za odtenek bolj preprosto od postopka, kakršnega smo pred kratkim opisovali pri testu Oplove corse LPG. Polnilni nastavek za plin ne zahteva privijanja dodatnega priključka, zato je za rokovanje s polnilno pištolo potrebno malo manj spretnosti.

Ko je točenje plina v rezervoar prekinjeno, je nadaljnje polnjenje nemogoče. Do zdaj smo bili navajeni, da smo še nekaj časa zadrževali zeleno stikalo in nacedili še pol ali morda cel liter avtoplina. Pri sanderu tako ne gre – stop pomeni stop.

Pri sanderu se varčevanje ne konča pri gorivu

Dacia sandero je nizkocenovno vozilo, kar dokazuje predvsem z opremo, ki je nima. Pri drugi stopnji opreme ambiance mora biti voznik zadovoljen s tovarniško višino svojega sedeža, volan je pomičen le okrog svoje osi, zunanji ogledali se nastavljata ročno s pecljema, varnostne pasove lahko po višini pomikajo samo kupci najvišje stopnje opreme.

Varčevanje je doletelo tudi sprednja žarometa, ki sta sicer nastavljiva po višini, elektromotorčka pa je zamenjal vrtljiv gumb z žično povezavo.

Da ne bomo opisovali vsega, kar so v sanderu oskubili, povejmo, da se vozilo zaklepa daljinsko centralno, da sta sprednji stekli električno pomični, za hlajenje notranjosti, skrbi ročna klimatska naprava in pokrov se odpira s pomočjo hidravlike. In kaj pohvalimo? Res velik predal pred sovoznikom.

Dodatna oprema v špartanskem okolju

Ukrepom za dosego čim nižje cene vozila se zoperstavlja dodatna oprema (seznam je v tabeli), za večino katere lahko trdimo, da je glede uporabnosti tudi cenovno ugodna.

Na primer navigacija z zaslonom na dotik s prostoročno telefonsko povezavo, tudi cena za tempomat in meglenki ni pretirana.

Če bi se odpovedali 400 evrov vredni kovinski barvi, bi s ceno padli pod deset tisočakov in še pri kasko zavarovanju bi privarčevali kakšen evro.