Citroën berlingo multispace HDi – ljubljenec slovenskih družin in najuspešnejši citroën na naših cestah

Lani jih je na slovenske ceste zapeljalo 794

Da je kljub porastu konkurence, ki je postala tudi pametnejša, oblikovno bolj trendovska, zmogljivejša in vozno bolj prepričljiva ter konec koncev dražja od njega, na slovenskih cestah ohranil kar 51,4-odstotni tržni delež, pa se lahko zahvali predvsem relativno dobremu razmerju med vsebino in količino evrov, ki jih zanj zahtevajo v salonih. To potrjuje tudi z naslovom najbolj prodajanega med citroëni pri nas.

Lani so jih takih s petimi sedeži, štirimi kvadratnimi metri oken in množico uporabnih predalov vseh velikosti prodali kar 794.

Pri tem je treba povedati, da jih je nekaj od te številke po novem v službi domovine, berite Slovenske vojske. Da je berlingo na sončni strani Alp naprej družinski avtomobil, šele potem lahek dostavnik, dokazuje dejstvo, da so tistih brez oken, dostavnikov torej, lani prodali samo 129.

Prostorna in praktična notranjost, a samo dve sidrišči isofix

Tista ključna dodana vrednost takega avtomobila je seveda zasnova uporabnega prostora za potnike, kabina. Berlingo še vedno ponuja lagoden vstop in izstop, ne glede na to, ali sedite spredaj ali zadaj, dobra je tudi preglednost, saj je ne nazadnje steklenih površin za več kot štiri kvadratne metre. Odprta vrata prtljažnika so hkrati dober nadstrešek, kadar dežuje, višina nakladalnega robu pa je do hrbta prijazna.

Sedežni oprijem je nekoliko izboljšan, oprema shine pa prinese tudi nekoliko bolj trendovsko oblazinjenje s prešivi v oker barvi. Testni berlingo je s seznama dodatne opreme imel še 203 dodatne evre vreden paket za otroke, ki med drugim vključuje dodatno ogledalo za natančen pregled dogajanja na zadnjih sedežih, zajeten predal z drsnim rolojem med prvima sedežema, električno varnostno ključavnico za zadnja vrata in stranska senčila za nemoten dremež.

Priporočamo tudi relativno poceni (90 evrov), a učinkovito mrežno pregrado z luknjo, prek katere roka doseže vsebino tam zadaj in preko te odprtine se potegne varnostni pas za sredinski sedež. To varnostno mejo med prtljažnikom in zadnjo sedežno vrsto se hitro namesti ali odstrani. Gre pa za naložbo v varnost in uporabnost, saj potem prtljažnik brez težav po potrebi napolnite vse do stropa.

V kabini smo recimo pogrešali eno njegovih posebnosti, letalske predale pod stropom (sistem modutop). Kritiko si berlingo, ki nagovarja mlade družine, zasluži zaradi zgolj dveh sidrišč isofix za nameščanje otroških sedežev, nekateri konkurenti pa imajo še celo malce širšo zadnjo klop. To se še kako pozna, kadar so v vozilu otroški sedeži. V mislih imamo dostopnost in udobje sredinskega sedeža.

Armaturna plošča ne more skriti let, pogrešali smo tudi kamero in sistem proti naletu

Leta pa se v kabini najbolj poznajo na armaturni plošči z retro ergonomijo. Saj ne, da ni pregledna, a določena stikala, vključno z novejšim, sedempalčnim zaslonom na dotik, so vseeno nekoliko preveč odmaknjena od voznikovih rok, ki jih mora zaradi tega pospremiti tudi oko.

Berlingo se zna prek povezave Bluetooth razmeroma hitro spoprijateljiti s pametnim telefonom, ima tudi USB-vhod in kljub usnju na volanu se armaturni plošči pozna, da je bila zasnovana pred osmimi leti. Grafika merilnikov, trša plastika (prilagojena dostavniškim izzivom), stikalna grba nad zaslonom …

Z ergonomskega vidika je berlingo precej podoben cenejšemu dokkerju, vendar pa ga ta po drugi strani prekaša z atraktivnim zunanjim videzom opreme stepway, ki je bolj izrazita kot XTR pri berlingu. Doblo je znotraj vseeno malce sodobnejši, vse naštete pa po zasnovi voznikovega delovnega prostora in mogoči opremi kabine za seboj pusti najdražji te vrste, novi caddy.

V tem razredu po voznih lastnostih in vpadljivem dizajnu najbolj izstopajo Fordovi družinski dostavniki, recimo tourneo connect, a je ta precej dražji kot berlingo, partner, doblo, dokker …

Po prostoru berlingo spada v zlato sredino, ampak v tem razredu so razlike v litrih pri družinski uporabi praktično nepomembne, saj s prostorom nihče ne skopari.

Je pa berlingo še vedno med bolj prilagodljivimi. Med varnostnimi posodobitvami, ki mu jih je prinesla prenova, smo pri testnem recimo pogrešali vzvratno kamero, za katero zahtevajo 440 evrov, in sistem active city brake – vozniškega asistenta za samodejno zaviranje v mestu pri nizki hitrosti, ki v urbanem prometu preprečuje nalet. Pri testni opremi shine je za doplačilo zadnjega treba pripraviti dodatnih 300 evrov. To bi si vsekakor želeli.

Zelo dober motor je postal še varčnejši

Ena izmed najbolj prepričljivih postavk testnega berlinga je 1,6-litrski dizelski motor serije BlueHDi.

Motor izpolnjuje izpušne normative Euro 6 in v koncernu PSA dajejo roko v ogenj, da s katalizatorjem za selektivno katalitično redukcijo (SCR) in vbrizgavanjem tekočine Adblue (sečnine) iz izpuha odstrani do 90 odstotkov v zadnjem času še kako aktualnih dušikovih oksidov (NOx).

Prostornina rezervoarja tekočine Adblue znaša 17 litrov, kar naj bi zadostovalo za 20 tisoč kilometrov vožnje.

Zaradi tega povsem dovolj zmogljivega in prožnega motorja, ki vseh 254 njutonmetrov navora ponudi pri 1.750 vrtljajih, je vozniška izkušnja berlinga povem na ravni osebnega vozila in ne potniškega dostavnika.

Motor ni prav nič robat, deluje mirno in se oddolži tudi z ugodno porabo goriva, ki je še nekoliko manjša kot prej.

Testno povprečje porabe je bilo 6,7 litra, kar je glede na pokončneje postavljeno vetrobransko steklo in višjo karoserijo soliden rezultat. A tako motoriziranega berlinga se da voziti tudi z okoli šestimi litri porabe. Ob priganjanju ali polno izkoriščeni nosilnosti bo ta še vedno ostala pod osmimi litri.

Škoda pa je, da je šeststopenjski menjalnik na voljo le pri močnejši, 88-kilovatni različici tega motorja. Testni berlingo je imel torej pet prestav, ročica menjalnika pa še vedno ni najbolj natančna in ima daljše hode.