BMW M 550d xDrive – poslovni projektil eskadrilje M

Zakaj? Skušnjava je bila prevelika.

BMW je v svojo poslovno limuzino vgradil zmogljivostno predimenzioniran dizelski motor z namenom hranjenja ega njegovih lastnikov oziroma tistih, ki preprosto morajo imeti najmočnejšega dizla na avtocesti. No, s superzmogljivim dizlom obenem tudi potrjujejo in dokazujejo status tehnološke superiornosti nad večino avtomobilske pokrajine, kar s svojimi dizelskimi in bencinskimi stroji počnejo že desetletja.

Glavno vprašanje, ki se ob tem postavlja, je očitno, logično, a hkrati skoraj povsem brezpredmetno. Svet namreč ne potrebuje uglajene poslovne limuzine s tako enormno zalogo navora. Sploh če eno od meril dizelske odličnosti že lep čas predstavlja izvedba 535d s 313 "konji" in 630 njutonmetri največjega navora. Pa vendar, skušnjava oznako M pripeti vozilu z dizelskim motorjem je bila prevelika.

Tri turbine. Tri!

Pogonski agregat, trilitrski twin power turbošestvaljnik, je preverjena osnova, ki so jo BMW-jevi čarovniški inženirji nadgradili z dodatnim turbopuhalom. Kar tri pomagajo polniti kovinska pljuča in vsako od njih ima različne značilnosti za posebne naloge, ki so jim zaupane. Vsako je odgovorno za svoje območje vrtljajev, delovnemu procesu se pridružujejo postopno, z naraščanjem vrtljajev, njihov namen pa je poleg povečanja krivulje navora tudi izničevanje kakršnihkoli neželenih pojemkov moči med pospeševanjem.

Prvi turbinski polnilnik se aktivira tik nad prostim tekom, drugi se pridruži pri poldrugem tisočaku, pri 2.700 vrtljaji pa še tretji, manjši, ki med drugim skrbi, da motor največjo moč doseže v razponu od 4.000 do 4.400 vrtljajev v minuti. Rezultat je, ne glede na slog upravljanja vozila oziroma njegovega pogonskega sklopa, konstantno naraščanje moči.

Če voznik ne bo želel, potniki moči niti slutili ne bodo

Tehnični podatki povedo, da do sto pospeši v 4,7 sekunde, kar v praksi pomeni, da bi ob impresivnem potisku moči, speljane na obe osi, utegnila zardeti tudi katera od Adrijinih ptic. Glede na dejstvo, da energija prihaja iz dizelskega goriva, so občutki toliko bolj eksotični.

A še preden se ideja o silovitem avtomobilu z motornimi zmogljivostmi dirkalnih strojev za stalno namesti v vaših možganih, naj poudarim, da je BMW M 550d najprej uglajena poslovna limuzina, ki se jo da zlahka voziti tako umirjeno.

Če voznik to želi, potniki skrite potentnosti niti slutili ne bodo.

Skoraj dveh ton teže ne zmore skriti

Gledano objektivno je M 550d avtomobil, ki gre skozi zavoje ne glede na njihovo zavitost zelo, zelo hitro. Štirikolesni pogon več navora namenja zadnji osi in voznik ima predvsem med vožnjo po bolj gladkih podlagah ves čas občutek, da bi bilo drsenje z zadkom v primeru izklopljene elektronike lahkotno delo. A kratkotrajno miganje z zadnjico še ne pomeni, da mu sledi dolgo drsenje. Tudi povsem izklopljena elektronika ta učinkovit stroj namreč ne spremeni v drift vozilo, mehanskega oprijema je ne glede na oblike provokacije preprosto preveč.

Mase 1.955 kilogramov vseeno ne more skriti. Motor je od tistega v izvedbi 535d, na primer, še 24 kilogramov težji, to pa pomeni, da je že tako veliko in težko breme sprednje osi ne glede na odličnost podvozja še izdatno poudarjeno in očitno ob pretiravanju. Lahkotnosti v zavojih kljub hitrosti ni. Ob tem velja omeniti tudi, da motor kljub nespornim zmogljivostim ne ponuja užitkov, kaj šele speva turbobencinskega osemvaljnika v pravem M5, pa čeprav je tudi tisti motor v značajskem smislu daleč, daleč za atmosferskim desetvaljnikom pete ali atmosferskim osemvajnikom četrte generacije.

Bolj kot čustva bo torej znal božati denarnice voznikov. Dvojnost značaja (dober pokazatelj tega je tudi spremenljiva grafika digitalnih merilnikov – fotografiji 19 in 20) pomeni, da je poraba lahko tudi le osemlitrska, kar je pravzaprav izjemen podatek.

Za konec še kabina

Poleg digitalnih merilnikov, katerih prilagodljivost, preglednost in dobro vidljivost v vseh svetlobnih razmerah smo pohvalili že pri testu športnoterenskega kupeja X6, sta izstopala predvsem sprednja sedeža z oblazinjenjem iz usnja in alkantare. Oprijem, ki ga ponujata, je odličen, podobno velja za odličen volan.

Sicer pa velikega čustvenega naboja znotraj, kljub izdatni opremljenosti, ne boste našli. Velja pa, da je kokpit, tako kot pločevina, razmeroma zadržan.

Vse druge prednosti, kakovost, izdelava, materiali, položaj za volanom in ergonomija, pa so bile dokazane že ob začetku lansiranja trenutne generacije, leta 2010.