Audi Q7 3,0 TDI quattro – 107 tisoč evrov nemškega SUV prestiža

Realnost – bližje je stolpnicam kot goram

Q7 kljub izrabljanju vseh naprednih tehnologij, ki jih štirje krogi v tem trenutku ponujajo, ne ponuja revolucionarnih novosti, je pa zelo napredoval na vseh področjih. Izstopa v varnostnem pogledu (do 31 asistenčnih sistemov), vozni dinamiki (shujšal je do 325 kilogramov) in ambientalnem smislu, hkrati pa dviguje obrvi z obliko karoserije.

Videz izrazitega športnega terenca je znotraj Audijevih uveljavljenih oblikovnih smernic zamenjal za vsaj zanimivim, za občutljivejše na tem področju pa spornim kombiniranjem enoprostorsko-karavanskega zadka. A tudi za tem stoji zrno razuma.

Če je Audi z videzom prve generacije namreč poudarjal terensko plat vozila, je zdaj sprenevedanja konec. Realnost tega štirikolesnega kolosa je pač bližje stolpnicam kot goram in temu je, znotraj omejitev Audijeve oblikovalske filozofije, sledil tudi novi Q7, zato se ne čudite, če boste v njegovi zadnji plati videli tudi karavana.

Audi Q7 je sodobni športni terenec, ki razmeroma zadržan zunanji videz nadomesti s stilsko dovršeno kabino, kjer se odlična ergonomija razume z minimalizmom in kjer niso pozabili niti na odlagališča.

Kabina - najboljša med vsemi audiji?

Znotraj je razkošen, a ne bahav, sodoben, a nikakor hladno odsoten, kakor se je Audiju v preteklosti že kdaj pripetilo. Kabina je presežek, prijazen očem in rokam. To trditev sicer vzemite z rezervo, saj še vedno velja tista o očeh in "malarju", a Audijevim umetnikom, odgovornim za notranje oblikovanje, ne moremo zanikati prefinjenega občutka za stil.

Preplet zmernega minimalizma z zares priročno postavljenimi stikali je Audijev zaščitni znak že lep čas, pa vendar smo imeli občutek, da so razmeroma širok sredinski greben s sodobno in ergonomsko izvrstno prestavno ročico, površino, občutljivo na dotik, stikalom za vklop in glasnost avdio naprave in tremi priročnimi odlagališči celotno izkušnjo še nekoliko izboljšali.

Kabina je ta trenutek najimenitnejša med vsemi audiji. To potrjuje tudi velika kakovost izbranih materialov – v primeru testnega vozila se je vzdolž celotne armaturne plošče bohotil pravi aluminij, vsi elementi pa so tudi zelo natančno sestavljeni. Prestol najbolj prestižnega med audiji bo Q7 odvzela šele naslednja generacija A8.

Digitalni merilniki - dragi ,a vsestransko prilagodljivi

Digitalna instrumentna plošča (prvi v koncernu jo je dobil audi TT, sledil je volkswagen passat, na superba so, khm, pozabili) je izvrstna predvsem zaradi izdatne prilagodljivosti (več fotografij v fotogaleriji), je pa res, da ob vseh očitnih plusih (velikost, prilagodljivost, grafična dodelanost in številčnost podatkov) najdemo tudi kak očiten minus, vezan predvsem na preglednost.

Podatki o tempomatu, na primer, so pomaknjeni povsem v desni spodnji rob, številke pa so zares premajhne – ob tem poudarjamo, da smo se v primeru testnega vozila sicer zanašali na prikazovalnik podatkov na vetrobranskem steklu (hvalimo velikost in berljivost informacij), a kaj, ko bo ta za vse tiste voznike, katerih sončna očala so opremljena s polarizacijskim filtrom, skorajda neuporaben, v najboljšem primeru pa le slabo viden.

Povezljivost preglednega in hitrega vmesnika je v skladu s pričakovanji zahtevnejših kupcev – to pomeni, da združljivost s pametnimi napravami ni le preprosta, ampak tudi učinkovita. Zaslon, tako kot pri veliki večini premijskih znamk, ni občutljiv na dotik, upravljanje z upravljalnikom ob prestavni ročici je preprosto in večinoma intuitivno. Vmesnik je podprt tudi z brezžičnim omrežjem LTE.

In zdaj vožnja. Začnimo s tisto najpočasnejšo – na parkirišču.

Skladno s trendi (v tem pogledu so že pred leti prednjačili izdelki Land Roverja), tudi Q7 ponuja svojevrstno in priročno personalizacijo, ki vozniku omogoča različne načine izkoriščanja štirih kamer in kombiniranja teh tudi z delovanjem bolj klasičnih, shematskih prikazov, ki lajšajo parkirne zagate. Kombinacij je na voljo kar nekaj, tudi tista, ki na prvi pogled pokaže avtomobil "od zgoraj". Hvalimo.

Ob tem poudarjamo, da zna Q7 (in to velja za vse večje audije) med manevriranjem dobro skrivati svoje zajetne mere. Kdor bi občutek lahkotnosti rad še dodatno nadgradil oziroma ve, da bodo tesna parkirišča na vozniškem meniju vsak dan, lahko doplača še štirikolesno krmiljenje.

V primerjavi s predhodnikom je znatno napredoval predvsem na cesti, kjer je testno vozilo kljub 21-palčnim platiščem blestelo tudi na področju udobja. Ključni vzrok: zračno vzmetenje in dejstvo, da je Q7 v primerjavi s predhodnikom močno shujšal.

Učinki hujšanja so opazni v vsakem zavoju

Že med običajno (sploh pa dinamično) vožnjo pride do izraza izdatno, glede na izbiro izvede lahko kar do 325-kilogramsko hujšanje, veselje do zavojev.

Razlika v primerjavi s prvo generacijo je občutna, harmonija vozne dinamike pa tudi zaradi zračnega vzmetenja (del paketa S line) v vrhu razreda. Udobja niso uspela pokvariti niti velika 21-palčna platišča.

Voznih programov je bilo na izbiro kar šest (fotografija 24), mi pa smo najpogosteje in kot običajno menjali predvsem med komfortnim in dinamičnim, ki sta odlično nastavljena in izpolnjujeta večino voznikovih želja. In še zanimiv podatek – ambientalna osvetlitev se spreminja glede na izbran vozni program.

Iz ringa z dvignjeno glavo in ohranjenim ponosom

Q7 ni najbolj športen (ta naslov še vedno, predvsem zaradi boljšega krmiljenja, drži X5), na področju udobja mu več kot odločno konkurirajo volvo XC 90, range rover in mercedes GLE, kljub temu pa, ko potegnemo črto, ring zapusti z dvignjeno glavo in ohranjenim ponosom.

Glede na dejstvo, da so prav tudi vsi njegovi tekmeci razmeroma novi (najstarejši je Mercedesov GLE, pa še ta je bil letos prenovljen), takšna pohvala pove veliko o tem, koliko truda so v vozno dinamiko vložili Audijevi inženirji.

Terenski talenti so skladno s fino obutvijo tokrat iskali neraziskani, opomniti pa velja, da štirikolesni pogon moč v osnovi v 60 odstotkih namenja zadnji osi.

Pri 130 na uro globoko pod dva tisoč vrtljaji

Zmogljiv dizelski šestvaljnik v vsakem trenutku ponuja uporabnih 200 kilovatov največje moči (272 "konjev"), ob tem pa tudi oziroma predvsem 600 njutonmetrov navora.

Bencinske uglajenosti (kaj šele zvočne kulise) sicer izvrsten dizelski izdelek ne zmore pričarati, je pa sposoben prepričati z razmeroma nizko porabo. V času testiranja je nihala med 9,6 in 10,8 litra in se ustalila pri desetih in pol. In še tole, pri 130 kilometrih na uro je bila virtualna igla merilnika vrtljajev še globoko pod dva tisoč motornimi vrtljaji.

Pa cena? Q7 ali manjša hiša?

Verjetno vas bo dobro zaposlil rumeni okvirček, kjer naštejemo vso dodatno opremo, in vsaj malce podžgala cena testnega vozila, ki presega 107 tisoč evrov. Teoretiziranje o smiselnosti tako dragih vozil načeloma prepuščamo vam, dragi bralci.

Pa vendar se nam po glavi smuka stavek, ki ga je kolega Jure Gregorčič zapisal ob testu sicer nekaj deset tisočakov cenejšega audija A6 (povezava spodaj). Takrat je pisalo, da je tudi draga poslovna limuzina cenejša od slabega poslovneža. Nekaj podobnega zagotovo velja tudi tokrat. Če bi bil Q7 tako zelo predrag (in enako velja za njegove tekmece), jih na naših cestah preprosto ne bi videli. Pa jih. Ne glede na način plačila in vzgibe, ki so do nakupov pripeljali. Kjer je povpraševanje, tam je ponudba. Tudi v Sloveniji.